V Forumu za demokracijo že dlje časa opozarjamo na oblastniško erozijo demokratičnih principov, iliberalno preobrazbo Slovenije, intenzivno podjarmljanje države z ideološko tendenco »prevrednotenja vseh vrednot« in nedopustno govorico sovraštva v režiji vladajoče koalicije.

Nizkotnost, laganje, žaljivost in sovražni govor so postali zaščitni znak strupenega jezika in mentalitete oblasti, postajajo nova normalnost. Pred letom se je predsednik parlamenta Igor Zorčič, sicer bolj delujoč kot prikriti podpornik stranke SDS, zavzel za sprejetje novega etičnega kodeksa poslancev. Ta je dejansko bil sprejet, očitno pa ne živi v praksi.

Po razkritju, da poslanka Alenka Jeraj uporablja lažne profile na socialnih omrežjih, kar je sama tudi priznala, Zorčič ni obsodil takšnega ravnanja poslanke in še manj sprožil postopke. V skladu s kodeksom mora biti poslanec dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren, gojiti mora demokratični dialog in ne sme biti žaljiv. Skrbeti mora za ugled Državnega zbora in poslanske funkcije ter se izogibati ravnanju, s katerim bi krnil ugled doma ali v tujini.

Skrivanje za lažnimi profili in žalitve političnih nasprotnikov to niso. Zato pričakujemo, da predsednik Zorčič nemudoma jasno in nedvoumno obsodi ravnanje poslanke SDS in s tem zaščiti institucijo, ki jo vodi. Še zlasti se nam takšno dejanje zdi nujno, ker se zanj Alenka Jeraj ni opravičila ali ga obžalovala. S tem bo pokazal, da mu je morda res mar za etičnost v ravnanju poslancev – kar je nekaj, v kar glede na njegovo politično obnašanje v zadnjem letu upravičeno dvomimo.

Forum za demokracijo

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

Boris A. Novak

IZDAJALCI Z VELÍKO ZAČETNICO P

            (Sonet Repatec

ob glasovalnem izdajstvu

v Državnem zboru Republike Slovenije

15. februarja 2021)

            Kdo so poslanci? Poslovni ljudje.

            Po tošlu vedo, kje se skriva srce.

            Kdo so poslanci? Finančni subjekti.

            Komu pripadajo? Svoji politični sekti.

            Le kdo jih voli? Volivci, ti voli.

            Jim poslanci odgovarjajo? Kje pa, nikoli.

            Ali glasujejo javno? Ne, tajno.

            Koliko pri tem zaslužijo? Bajno.

            Kdo so poslanci? Predstavniki ljudstva.

            Kaj pa je ljudstvo? Drhal, ki jo Zakon zauzda.   

            Kaj pa poslanci? Izbranci, fejst fantje med fanti,          

            ki palicaji jih branijo pred demonstranti … 

            Kako se piše »poslanci«? Z velíko začetnico P?

            So to Zakonodajalci? Ne, zgolj izdajalci.

            Zgolj izdajalci z velíko začetnico P –

            Pizdajalci, Pizdajalci, Pizdajalci …

(Opis avtorja: v petek, 19. 2. 2021, sem ob približno 19:45 pred Državnim zborom RS prebral pesem “Izdajalci z veliko začetnico P”, podnaslovljeno “Sonet Repatec ob glasovalnem izdajstvu v Državnem zboru Republike Slovenije 15. februarja 2021”). Občinstvo so sestavljali policisti, ki so stražili Parlament in so se obnašali korektno. Izročil sem jim pesem, ki sem jo podpisal kot državljan, in jih prosil, naj jo izročijo Državnemu zboru. Ob tem so me legitimirali. Navzoča sta bila kolega Božidar Flajšman in Igor Divjak, ki sta poleg policije posnela dogodek.)

Spletna stran Slovenske demokratske stranke: »6. 8. 2020 je stranka SDS v Bovcu pripravila tradicionalni posvet zagovornikov t. i. venetske teorije, po kateri Slovenci nismo Slovani, temveč na prostoru pod Alpami živimo že od kamene dobe. Predsednik slovenske vlade je zbrane domoljube razveselil z napovedjo, da bo ustanovil Institut za slovensko staroselstvo.«

(velika francoska balada)

Najbolj slovenski Slovenci ne marajo biti Slovenci,

ker ne prenesejo bednega, tretjerazrednega kluba,

ki je pripravljen sprejeti Slovence. V vsej vehemenci

ti nadslovenski Slovenci trdijo, kako je izguba

biti »lo Schiavo, Slovan, Žid, cigan«. Praspomin jim obljublja,

da so Več. Večnost! Ta rod je od nekdaj od tod, tu živeti    

hoče na samem, brez »lenih Čefurjev«, in peti, poln upa,

»da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, Veneti, Veneti, ve ne, ne ti …«

Najbolj slovenski Slovenci ne marajo biti Slovenci,

tarče prezira močnejših: izbrisati druge je smoter.   

Ti domoljubi so silni le v lastni oblastni demenci:    

s silnim ponosom brž lezejo Orbánu čisto tja noter.

»Proto Slovenci« so proti Slovencem: sovražijo sebe.

Ker so, kar niso, in niso, kar so. Rod, ki sebe rad jebe.

Analfabeti in falsifikatorji, vajeni peti,

            »da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, Veneti, veneti, ve ne, ne ti …«

Najbolj slovenski Slovenci v skrivni spominski kredenci

hranijo bel okostnjak najstarejšega prednika. DNK                            

kaže: med parijskimi – in ne arijskimi – pritepenci                                      

gre poiskati Pradeda. Pa Vélika mati? Neznanka,

mešanka stotih semenskih vetrov … Kljub temú brez prestanka

hlapci hlepijo po pravljicah noriških kron in stoletij

slave, ko niso bili, kar so, mutci, obsojeni peti,

»da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, veneti, veneti, ve ne, ne ti …«

Moja pramati je Eva iz Afrike, jaz pa genetsko prizadeti     

»prišlek, profesor, plevel, parazit, pes, prekleti poet,« ki

vem, kako fuša 

            ta Zbor za vazalno Republiko Norik, ta Jeti,

            ta SDS, ta SDS brez D, ti Samostojni Serveti,

            ti profiterski profeti, ta kljukasti kič tisočletij,

            ti Karantanci in ti karantenci provenience, portreti,

            ti domoljubi koruptni, ti rupniki, ti prapezdeti,

            ti ustavljalci Ustave, ti otrumposlovci, vsi sveti,                     

            ti Sloveneti, polpeti, ti ponarejeni Veneti,    

            ki jim je zavdano sloveti, sloveneti,                  

votlo zveneti in brž izzveneti,  

veneti, veneti, veneti,

ve ne, ne

            ti …

na Prešernov dan, 8. februarja 2021