Javno pismo članov Slovenskega centra PEN, Foruma za demokracijo, društev in posameznikov

Člani in članice Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki opozarjamo javnost na predlog škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje, ki zadevajo ključne medije v Sloveniji in kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju teh ključnih medijev in Slovenske tiskovne agencije, kar nakazuje tudi težnjo po popolnem obvladovanju informiranja javnosti v Republiki Sloveniji.

Opozarjamo na nekaj najbolj drastičnih posegov v osnutkih predlaganih zakonskih predlogov.

1. Javni RTV naj bi odvzeli skoraj desetino (8 % oziroma okrog 6,7 milijonov evrov) sredstev, zbranih s prispevki državljanov za javno RTV, in z izločitvijo sistema Oddajniki in zveze še dodatnih okrog 7,5 milijonov evrov, kar bi zagotovo imelo nepopravljive posledice za programe javne RTV, ki so za mnoge državljanke in državljane najbolj pomembni. S tem ne mislimo predvsem na dnevno informativni program, za katerega je politika najbolj zainteresirana in ga tudi želi obvladovati. Mislimo predvsem na kulturne, poljudno znanstvene in izobraževalni programe, programe za otroke in mladino, dokumentarne programe, programe za manjšine in regionalne programe, večino katerih v Sloveniji pripravlja in posreduje samo javna RTV s svojimi tremi nacionalnimi in štirimi regionalnimi radijskimi programi ter tremi televizijskimi programi in spletnim portalom. Znano je, da zaradi pomanjkanja sredstev RTV že nekaj desetletij krči obseg teh programov, nekaterim žanrom se je celo že odpovedala, sedaj napovedani drastični poseg v dohodek RTVS pa bi pomenil nepopravljivo programsko osiromašenje.

2. RTV Slovenija je izjemno pomembna nacionalna kulturna in umetniška ustanova, ki s svojimi lastnimi orkestri, pevskimi zbori, založbo, arhivi in dokumentacijo ter v sodelovanju z drugimi slovenskimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami ustvarja in ohranja nacionalno glasbeno, filmsko in dramsko produkcijo, ne nazadnje pa je pravzaprav edina medijska organizacija v Sloveniji, ki sistematično skrbi za temelj naše identitete – slovenski jezik.

3. Naj pri tem dodamo, da smo že tako ali tako priče demontaže neodvisnosti RTV kot edinega javnega servisa na tem področju, zlasti ob dejstvu, da vsaka vladajoča politika lahko po svoji volji oblikuje večino v programskem svetu RTV.

4. Večji del sredstev, ki bi jih vladajoča politika s temi spremembami odvzela javni RTV, naj bi v imenu domnevne pluralizacije medijskega področja razdelila komercialnim medijem in, kot je sklepati, tudi strankarskim oziroma medijem pod vplivom posameznih strank.

5. S predlaganimi spremembami se napoveduje tudi bistven  poseg v politično in strokovno neodvisnost Slovenske tiskovne agencije, zlasti s predlagano spremembo financiranja in imenovanja STA.

6. Opozarjamo tudi na nedopustno kratek rok za javno razpravo o predlaganih zakonih, ki naj bi se končala do 15. julija in potemtakem trajala le 4 delovne dni, čeprav zakon predpisuje, da mora javna razprava trajati najmanj mesec dni. Povrhu pa je ta javna razprava bila razpisana tik pred koncem tedna v času počitnic, dopustov in epidemije.

Člani in članice Slovenskega centra, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki pozivamo državljanke in državljane, naj se postavijo za največjo kulturno institucijo v državi, ki bogati naš vsakdanjik z urami in urami kakovostnih programov že leta, a bi jo udejanjene zakonske spremembe potisnile v brezizhoden položaj, v katerem bi najbolj trpele prav vsebine, ki jih edina v državi zagotavlja RTVS.

Člani Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki pozivamo Ministrstvo za kulturo in Vlado RS, naj te predloge umakne in v sodelovanju s stroko čim prej pripravi gotovo potrebne, a smiselne spremembe medijske zakonodaje, primerne času, v katerem živimo, predvsem pa bistveno drugačne od sedanjih spornih predlogov, ki ne skrivajo teženj po avtoritarni ureditvi medijskega prostora v Republiki Sloveniji.

Člani in članice Slovenskega centra PEN

Tone Peršak

Tanja Tuma

dr. Boris A. Novak

dr. Bogomila Kravos

Marko Golja

Draga Potočnjak

Meta Kušar

dr. Ivan Verč

dr. Svetlana Slapšak

Marko Kravos

Matej Kranjc

Vinko Möderndorfer

Peter Kuhar

Simona Semenič

Vlado Žabot

Evelina Umek

Brane Mozetič

dr. Andrej Blatnik

dr. Andrej Detela

dr. Peter Vodopivec

Jaroslav Skrušny

dr. Tomaž Brejc

Franček Rudolf

dr. Leonora Flis

Carmen L. Oven

Ivo Ferbežar

Matjaž Hanžek

Miriam Drev

mag. Barbara Pogačnik

Maja Gal Štromar

Stanka Hrastelj

Ervin Fritz

dr. Andrej E. Skubic

Tatjana Pregl Kobe

dr. Vesna Mikolič

Helena Kraljič

Lucija Stupica

dr. Alenka Šelih

Dragica Čarna

Polona Glavan

dr. Tanja Petrič

Iztok Ilich

Maja Vidmar

Gregor Podlogar

dr. Lidija Dimkovska

Urška P. Černe

Veno Taufer

Forum za demokracijo in ostali podpisniki

dr. Milica Antić Gaber

dr. Sonja Bezjak

dr. Milena Mileva Blažić

dr. Rado Bohinc

dr. Janez Bregant

dr. Sanja Cukut Krilić

dr. Aleš Črnič

dr. Božidar Debenjak

dr. Srečo Dragoš

dr. Vladimir Drozg

dr. Božidar Flajšman

Damjana Flego

dr. Marko Fonovič

dr. Miha Fošnarič

dr. Slavko Gaber

dr. Peter Glavič

dr. Tatjana Greif

dr. Nataša Gregorič Bon

dr. Tomaž Grušovnik

dr. Mitja Hafner Fink

Primož Hainz

dr. Miran Hladnik

dr. Marjan Hočevar

dr. Spomenka Hribar

dr. Maca Jogan

dr. Dušan Keber

dr. Darja Kerec

dr. Friderik Klampfer

dr. Rudi Klanjšek

dr. Peter Klepec

dr. Matjaž Kmecl

dr. Igor Koršič

dr. Gorazd Kovačič

dr. Kristof Jacek Kozak

dr. Lev Kreft

dr. Roman Kuhar

dr. Andrej Lukšič

dr. Oto Luthar

dr. Metka Mencin

dr. Jože Mencinger       

dr. Viljem Merhar 

dr. Vlado Miheljak

dr. Zdravko Mlinar

dr. Matjaž Mulej

dr. Rajko Muršič

dr. Tanja Oblak Črnič

dr. Luka Omladič

dr. Stane Pejovnik

dr. Dragan Petrovec

dr. Jože Pirjevec

dr. Andrej Pleterski

dr. Dušan Plut

dr. Martin Pogačar

dr. Marko Polič

dr. Olga Poljšak Škraban

dr. Martin Premk

dr. Igor Pribac

dr. Dušan Radonjič

dr. Barbara Rajgelj

dr. Danijel Rebolj

dr. Tanja Rener

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Jana Rošker

dr. Blaž Rozman

dr. Renata Salecl

dr. Mitja Sardoč

dr. Peter Simonič

dr. Boris Sket

dr. Božidar Slapšak

dr. Slavko Splichal

dr. Ivan Svetlik

dr. Marjan Šimenc

dr. Andrej Šorgo

dr. Iztok Šori

dr. Ivan Šprajc

dr. Renata Šribar

dr. Damijan Štefanc

dr. Darko Štrajn

dr. Peter Tancig

dr. Simona Tancig

dr. Marina Tavčar Krajnc

dr. Borut Telban

dr. Marjan Toš

dr. Niko Toš

dr. Vito Turk

dr. Andrej Ule

dr. Peter Umek

dr. Mitja Velikonja

dr.  Gregor Veble Mikić

dr. Tomaž Vec

dr. Boris Vezjak

dr. Aleš Vodopivec

dr. Barbara Vodopivec

dr. Nina Vodopivec

dr. Joso Vukman

dr. Darij Zadnikar

dr. Anja Zalta

dr. Simona Zavratnik

dr. Pavel Zgaga

dr. Marcela Zorec

dr. Tomaž Zupančič

dr. Sonja Žorga

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

Izvršilni odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije

Nomad Dance Academy Slovenija

Tine Logar, urednik

Saša Pavček

Zdenka Badovinac

dr. Krištof Jacek Kozak

dr. Primož Jesenko

Janez Pipan

Edi Berk

Neža Vilhelm

Milena Zupančič

Simona Hana Boc, Založba Chiara

Vesna Horžen

Danijel Hočevar

Tibor Mihelič Syed

Goran Injac

Katarina Stegnar

Damjana Černe

Marko Mlačnik

Barbara Kapelj

Uroš Maček

Dragana Alfirević

dr. Špela Trošt

Tomaž Grom

Matija Vastl

Ana Čigon

Vesna Bukovec

Dušan Šarotar

dr. Andreja Kopač

dr. Ljubica Čehovin

Darko Sinko

Tomaž Grom

Borut Brezar

Daša Ložar

Nives Košir

Petra Jenko

Mojca Dobnikar

Društvo Vita Activa

mag. Tea Rogelj

dr. Monika Žagar

dr. Vasja Porgar

Blaž Šef

Petra Gajžler

KUD Mreža

mag. Ana Grobler

Nataša Serec

Sebastian Krawczyk

Dubravka Duba Sambolec

Matej Bogataj

Dr. Miha Mikelj

Gaja Brecelj

Nataša Tovirac

Ivan Peternelj

Janja Majzelj

Društvo Asociacija

Jožica Avbelj

Darja Progar

Društvo slovenskega animiranega filma

Lara Simona Taufer

Cvetka Bevc

Boris A. Novak: KRULJENJE PRI KORITU DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE OB SPREJEMANJU NOVEGA ZAKONA O MEDIJIH

Boris A. Novak

KRULJENJE PRI KORITU DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE

OB SPREJEMANJU NOVIH MEDIJSKIH ZAKONOV

(popravljena, popoprana verzija)

Ker je slovenski narod len in glup,

ga nima smisla obremenjevati

s pezo odločanja. Dajmo mu obljub,

pa ne preveč, ker že zdaj leži v vati!

Zakoni se sprejemajo poleti;  

dopustnike se zlahka da okrasti.

V Državnem zboru je lepó Zdravljico peti,

saj glupi narod nas častí in části.

Kantina DZ ima izbran menu: od žup              

in lososa kot predjedi prek omlet in

rostbifa do solat in sadnih kup,

pa kup’co žlahtnega, žveplanega v kleti

škofije. Cena? Javno RTV zapreti,

privatno pa podpreti! Komunajzarskim pošastim

naj pušča kri Slovenska tiskovna agentura!

Kultura? To smo mi! NAS naj se častí in části!

V štirih dneh prebrati tak špeh, šit, kup

papirjev, ni mogoče. Naši so brodeti,                             

opozicijskim strankam pa ta kost, past, strup! 

Požrtvovalno bomo zmagali, prešteti      

glasovi ZA bodo v prihodnjih letih

garant, da NAŠI vladi ne bo treba pasti.

Nato nas čaka najlepše vseh poletij,

saj glupi narod nas častí in části.

Jeseni spet garanje na banketih,

obramba naroda pred rdečimi pošastmi!

To kanimo junaško v nedogled početi,

saj glupi narod nas častí in části.

Svetlana Slapšak: Zahvala za članstvo v PEN Centru BiH in stališče o Janezu Janšu o Srebrenici

Poštovane prijateljice i prijatelji, P.E.N. Centar BiH, 

duboko sam dirnuta i počastvovana vašom odlukom da me izaberete za počasnu članicu P.E.N. Centra BiH. Teško mogu da zamislim veće priznanje od toga u ovom delu sveta, i za sebe, utoliko više što sam se u tome našla sa Dubravkom Ugrešić. Hvala vam! 

Vaše pismo je došlo u vreme kada obeležavamo godišnjicu – ovoga puta četvrt veka – i sećamo se Srebrenice, još daleko od svih izvedenih obreda, ispunjene pravičnosti i pomirenosti duša. Upravo u to vreme potresao nas je divljački, nesuvisli, bezočni ispad predsednika slovenačke vlade Janeza Janše, koji je sebi dozvolio da poveže srebreničke žrtve i svoj patološki antikomunizam i da na tom primeru promoviše vulgarni istorijski revizionizam, kojim se služi u svojoj lokalnoj politici. Ovakvo vređanje svih građana BiH i svih građana Slovenije došlo je u trenutku kad se svim silama borimo da nedostojnu vlast ubedimo da ode, da nam ne bi nanosila sramotu izvan države i unutarnju destrukciju državnosti. Zato osećam potrebu da se u ime mnogih članica i članova slovenačkog P.E.N.-a i hiljada građanki i građana koji protestuju protiv sadašnje vlade, i u svoje ime, izvinim za nepodnošljivu uvredu koju je naneo predsednik vlade Slovenije Janez Janša. 

U ime saradnje i ljubavi koje nas povezuju, radimo i mislimo i dalje u okvirima humanosti, poštovanja znanja i negovanja etičkih načela. 

Sa zahvalnošću, 

Svetlana Slapsak

Boris A. Novak: Obsodba izjave predsednika vlade RS Janeza Janše o razlogih za genocid v Srebrenici

OBSODBA IZJAVE PREDSEDNIKA VLADE RS JANEZA JANŠE

O RAZLOGIH ZA GENOCID V SREBRENICI

Kot predsednik nekdanjega Sarajevskega komiteja in organizator humanitarne pomoči Mednarodnega PEN-a za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje v obleganem Sarajevu v letih 1991–95 najostreje obsojam zgodovinsko zgrešeno, neetično, cinično in politikantsko izjavo Janeza Janše, predsednika vlade RS, o razlogih tragičnega genocida v Srebrenici.

Janša očitno govori o sebi, saj je sam najbolj tipičen primer obrata vzhodnoevropskega komunizma v destruktivni nacionalizem: iz oportunističnega karierista, fanatičnega partijca in zagrizenega učitelja predvojaške vzgoje se je sprevrgel v ekstremnega rasista.

Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

Ljubljana, 12. julija 2020

Dr. Boris A. Novak: DR. FRANCE PREŠEREN O RUMENIH JOPIČIH

Dr. Boris A. Novak

DR. FRANCE PREŠEREN O RUMENIH JOPIČIH

(mala francoska balada)

Poet sem marsikaj že videl skoz brončene veke,

stoječ kot spomenik na Tromostovju treh stoletij:

različne mode in politike brez mod, ki meeekeee-

tajo prisego tujcem, lepe dame vseh poletij,

zaljubljene začetnike, ki se učijo šteti

zloge pod mojo senco, trop turistov, ki kriči …

Še níkdar pa me ni deželni knez obsodil ždeti                       

med pretepaško sodrgo v rumenih jopičih. 

Obkroža me ein Volk, ein Führer, straže in prepreke.

Obut v krut bron, se ne morem premakniti … Z leti

imam vse rajši parčke, ki na živo stran te reke

peljejo pesem, jok in smeh otrok. Zdaj pa – moji lepi

Juliji ne povedat’, prosim – kolesarke … Ukrepi

zoper lepoto so zločin! Zakaj smehljaja teh oči 

in ustnic ne spustijo k meni stražniki v oklepih?

Zakaj pustijo, da me blatijo rumeni jopiči?                    

Od zgoraj rad pokukam v dekolte zaobljene obleke …

Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti

nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,

moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti

landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!        

Iz vaših ust moj jezik sika in preži in piči;

na ustnicah teh ljubkih kolesark pa zna moj jezik peti.

Stran, stran, stran, strahopetci z rumenimi opičjimi jopiči!       

Zakaj pa so tako rumeni – jopiči ti opičji?

Zato ker nanje bruham. Bruham na to podlost, spet in spet,

bruham od gneva na ta gnoj, gnus, gnacistični sekret!

Zato pa so tako rumeni – jopiči ti opičji …

Predsednik republike in slovenska vlada kupčujeta z usodo slovenske manjšine v Italiji

Nacionalizem, kot sestavina trenutne slovenske »nove politične normalnosti«, se glede na očitno usklajena ravnanja, geste in izjave predsednikov republike in vlade v odnosu do slovenske manjšine v Italiji kaže predvsem kot sredstvo zavajanja volivcev in ne kot izraz domnevnega patriotizma in poudarjanja nacionalnih interesov. Kar je navznoter oglaševanje »ljubezni do domovine«, je navzven paktiranje s »partnerji« na skrajni desnici v Italiji in na Madžarskem. Konkretna dogajanja predvsem v Trstu v zadnjih tednih in ravnanja slovenskega režima v zvezi s simbolno stoto obletnico požiga Narodnega doma te ugotovitve povsem potrjujejo.

Razumemo, da Slovenija ne bi mogla preprečiti uvedbe novega praznika »dneva osvoboditve izpod jugoslovanske okupacije« na Tržaškem, ne moremo pa razumeti popolnega molka najvišjih slovenskih političnih predstavnikov ob tej italijanski gesti, ki je, med drugim, izrecno neprijazna do slovenske narodne manjšine.

Posebej zgroženi pa smo, ker je predsednik Pahor svoj prazni koncept sprave zdaj še »izvozil« v Italijo in pristal na zgodovinsko neutemeljeno izenačevanje boja proti fašizmu s posledicami druge svetovne vojne s tem, ko se bo poklonil spomeniku na faktografsko preverjeno izmišljenem kraju »slovenskega zločina« pri Bazovici. To sramotno in za slovensko manjšino žaljivo gesto, napovedano za 13. julij 2020, je dodatno podkrepil predsednik vlade Janša v svoji tviterski reakciji na dokumentarec o požigu Narodnega doma v Trstu. Povzel je stališča italijanskega političnega zgodovinskega revizionizma. Ta je namreč pomembno vpisan v ideologijo sedanje italijanske skrajne desnice. So torej tržaški Slovenci potemtakem drobiž v paktiranju sedanjega slovenskega režima s Salvinijevo ligo, s katero predvsem stranko SDS povezuje ista ideologija zaslepljenega antikomunizma, združenega z demagogijo na podlagi rasizma, seksizma in sovraštva do nemočnih beguncev?

Tako naši slovenski sonarodnjaki onkraj čedalje zaznavnejše meje, kot mi, podaniki slovenskega režima »nove normalnosti«, se ob teh dejstvih in gestah lahko zavemo, da je en obraz novega slovenskega Janusa smejoči se »spravni« obraz predsednika Pahorja in drugi obraz z mrkim pogledom predsednika vlade Janše. Ni prvič, da je zadevna prvina zunanje politike izraz regresivnosti notranje politike.

Zahtevamo, da predsednik Pahor, če mu je sploh mar vsaj za videz verodostojnosti najvišjega izvoljenega predstavnika naroda, prekliče svojo namero poklona izmišljotinam italijanskega postfašizma in ta preklic pospremi z iskrenim opravičilom slovenski manjšini na Tržaškem.

Forum za demokracijo, zanj dr. Rudi Rizman

Alternativna akademija, zanjo dr. Darko Štrajn

s podpisnicami in podpisniki:

dr. Srečo Dragoš

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar 

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Stane Pejovnik

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Blaž Rozman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

Janez Smole

mag. Marjan Šetinc

dr. Niko Toš

dr. Vito Turk

dr. Boris Vezjak

Tomaž Wraber