Boris A. Novak

KOLIKO STANE ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE?

(kraljevski spev)

Koliko stane človeško življenje?                              

Koliko stanejo leta svetlobe,             

meseci, tedni, trenutki, žarenje         

čudežev tega vesolja, mehkobe        

njenih / njegovih objemov, milobe   

maternih rok, iger otrók? Koliko jezero,      

koliko morje poljubov, problemov,              

smeha in solz, gub in izgub? Zdaj vemo:                 

vmes med 36 dolarjev in 3,56 evrov,

upoštevaje dve cepljenji – repete.                           

Cepete-repete-cepete-repete!   

                    

Koliko stane človeško trpljenje?                               

Koliko stanejo časi tesnobe,

dela, skrbi, bolečin? Pa sopenje        

let do dopolnjene delovne dobe?                  

Nakup stanovanja, up milostne sobe

Doma starejših? Spominov stotero? 

Koliko stane življenje? Zdaj vemo.

Soočamo se le z manjšo dilemo:                  

ali je cena življenja 36 dolarjev Moderne,  

24 evrov Pfizerja ali 3,56 evrčkov AstraZenece?

Cepete-repete-cepete-repete!

Vlada je privarčevala 11.872.000 evrov

za 900.000 doz dražjega cepiva,                  

discount cepiva pa ni. Smrt jemlje mero

živim, vsak val vse bolj množično bero. 

Bi bila naša soseda še živa?

Bog ve. Za njeno bolečo smrt pa je kriva

vlada. Le toliko stane življenje:

manj od 3,56 evrov cepiva, katerega ni.

Toliko stane neznosno hropenje

na respiratorju, in tako to gre – mimogrede:                        

cepete-repete-cepete-repete!

Vlado sestavljajo sami eksperti

za klene alpske poskočnice Smrti,                

kravje kupčije in kičasto slavje

Tridesetletnice RS, navček za navje.

S cepljenjem je varčeval zvitorepec,

cepljenje odcepetal prvi cepec,                     

predsednik vlade, minister za zdravje,                     

obramboslovec hudičevih kevdrov,                                     

veliko dražjih od 36 dolarjev, od 24 evrov,

za ketno ničel dražjih od 3,56 evrov …                                 

Cepete-repete-cepete-repete!

Koliko časa še, koliko smrti?

Eden za drugim že cepamo, strti.

Koliko časa še, koliko žrtev?

Vsako ime je cel svet. Svet, ki je mrtev.

Tisoči mrtvih svetov. Kozmična kletev –                              

za vlado pa le projekt, ki ni šel po načrtu.    

Vlada ponosno oznanja zasluge,                   

da je rešila problem ustanov za starejše:      

proste so tolike kapacitete,

tolike postelje, tolike truge! 

Cepete-repete-cepete-repete! …

Naša življenja zapravlja ta cepec,

ta varčevalec cepiv, cepetalec,

predsedovalec EU, velemojster za repete …             

Toda življenje ni porcija repete.

Cepete-repete-cepete-repete! …

(balada o državici, ki v čast svoje Tridesetletnice

kaznuje svoje petnajstletnike in šestnajstletnice,

mariborske dijake in dijakinje)

Temelj Ustave je Demokracija,

pravi Država.

Temelj Demokracije je Enakost,

pravi Ustava.

Enakost pred Zakonom. Vsem enaka kazen.

Odraslim in otrokom. Kdor se zbira,

kdor govori, kdor piše, je sovrag, golazen.                

Kdor radovedno se uči, bo vrgel svet iz tira.             

Naša mladina rada protestira.

Naj rajši dela, kakor da študira!

Lenari naj, namesto da razširja

epidemijo Misli, viruse Nemira!

Kaj pa se to pravi, da v tej državi

dijaki hočejo nazaj v šolo?!

Preveč je teh telektualcev! Vlada stavi

le na obramboslovce in armado trolov.

Ministrica za izobraževanje pravi,

kako »odraščanje pomeni odgovornost.

Drž sržave … pardon (se popravi), srž države je, da izstavi

račun norosti za mladost … pardon: mladosti za modrost.«

Država je zato, da se drži!

Državljani pa zato, da jih država »pridržava«!

Bolje drži ga kot lovi ga!

Taka je ta država, jebi ga!

Stranka Slovenskih Demo Sadistov, SDS,

kuri grmado za Kindergartenprozess!

Jebeš državo,

ki v večno slavo

svoje Tridesetletnice

zajebava

svoje pol mlajše, mladoletne

petnajstletnike in šestnajstletnice! …

            … in svojega dvakrat starejšega pesnika.

            Bolje drži ga kot lovi ga!

            Taka je ta država, jebi ga! …

Trije izmed glavnih in odgovornih urednikov Nove revije s prezirom zavračamo lažnivo in manipulantsko primerjavo Nove revije z Novo24TV, kakršno si je dovolil Janez Janša v čivku z dne 3. marca 2021.  

Nova revija je bila disidentsko dejanje državljanskega, intelektualnega in umetniškega odpora zoper razpadajoči totalitarni družbeni sistem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, Nova24TV je pa pompozno, neumno in nevarno trobilo porajajoče se diktature. Bolj bi bila na mestu primerjava Nove 24TV s “Komunistom”, glasilom Zveze komunistov v času najgloblje represije. V skladu s stalinističnimi rituali Janša in njegovi opričniki zdaj proslavljajo uspešno opravljeno prvo udarniško “petletko”.  

Janez Janša nima nobene pravice, da si prilašča Novo revijo, ki je veliko naredila ne samo za osamosvojitev Slovenije, temveč tudi za njegovo osvoboditev iz vojaškega zapora. 

Tine Hribar

Boris A. Novak

Spomenka Hribar

Boris A. Novak

PSALM 3.843

(tretjič ažuriran)

s hvaležnostjo

požrtvovalnemu negovalnemu in medicinskemu osebju,

brez katerega bi bila še veliko višja ta številka,  

                                                   zapisana 28. 2. 2021,

ki jo je žal treba iz dneva v dan ažurirati

3.843 je štirimestna številka.

Kaj pomeni ta matematična bilka,

natančna do opilka?

3.843 priimkov, 3.843 imen.

Natančen seštevek. Smrtni saldo.

Do dneva današnjega covidov izplen.

3.843 priimkov, 3.843 imen.

Za vsakim priimkom je toliko in toliko let.

Za vsakim imenom je ves svet.

Vsako od 3.843 imen je bila hči ali je bil sin.

Za vsakim ostaja spomin.

Bili so očetje in matere.

Bili so stari očetje in stare matere.

3.843 imen mrtvih je 3.843 kraterjev

na površini Republike Slovenije.                     

V 3.843 kraterjih so zdaj in za vse čase ujeti

bratje in sestre, bratranci in sestrične.

Kajti tista fina gospa je bila njegova teta.

In tista lepotica je bila njena nečakinja.

In bil je stric. In bil je nečak.

In nihče drug mu nikdàr ne bo enak.             

Za 3.843 imeni in priimki

so ostali le še spominski oprimki.

Nič več bližina, le tišina.

Nič več poljub, le še ljub obup.

Nič več pir na pir in prijateljski prepir,

le še samoten nemir, nemir, nemir …

Dokler so starši živi, nas s telesom

ščitijo pred smrtjo, da svojo minljivo

usodo zremo kakor skoz zaveso.

Za 3.843 priimki in imeni

je ostalo toliko in toliko otrok,

ki so čez noč dokončno, na smrt odrasli,

ker so njihovi starši umrli v jaslih

za starejše občane in občanke,

v smetišnicah,

v smrtišnicah,

kamor jih zapirajo vladne stranke.

81% od 3.843 priimkov in imen,

se pravi 3.113 priimkov in imen

je pripadalo človeškim, sočloveškim bitjem,

starejšim od 75 let.

94,5% od 3.843 priimkov in imen,

se pravi 3.632 priimkov in imen

je pripadalo človeškim, sočloveškim bitjem,

starejšim od 65 let.

Statistika je strašna veda.

Ta statistika je bič

za ledena srca, za pogoltni nič

vladajočega politfinančnega razreda.            

Ta statistika pravi,

da je večina od 3.843 priimkov in imen

pripadala tistim,

ki so trpeli

in umirali

in umrli

sami,

sami,

sami,

z nikomer ob njihovi strani,

ker zraven ni bilo dovoljeno

nobeni bližnji dlani,

nobenim živim očem,

zamegljenim s solzámi …

… in ožarjenim s hvaležnostjo

vsem negovalkam in medicinskim sestram,                                      

ki so dolžnost opravljale z nežnostjo,

ter vsem zdravnicam in zdravnikom,

poslednjim svečenikom

tega umirajočega sveta …

Od 3.843 priimkov in imen

je ostalo enako število praznih sob.

S sten praznih sob

dan in noč strmi v nič

3.843 parov oči,

topla luč fotografij,

ki edine še hranijo ta sij,

ta enkratni blesk 3.843 parov oči,

oči opolnoči,

oči opolnoči,

ki jih nikjer več ni …

O, z vsako izmed teh 3.843 smrti

je umrla luna in je umrlo sonce

in so umrla vsa poletja, polna bronce,

in vse reke in vsi mostovi in vsa morja

in vse luke in vse ladje in vsa obzorja

in vse hiše in vse ceste in vsa bleščeča mesta

in vsa skrivna mesta, kamor dva rada gresta,

in vsa lepota vseh teh fantov in deklet

in ves ta čudežni svet! 

3.843 priimkov in imen

je 3.843 zvezd,

ki so popadale iz svojih gnezd,

je 3.843 svetov,

ki so izgubili svetlobo,

je 3.843 vesolij,

ki so se zaprla v Nikoli,

je 3.843 Bogov,

ki so nevidni držali za roke

svoje umirajoče otroke

in jim šepetali

Zbogom v neskončnosti,

je 3.843 neskončnosti,

natančno 3.843 neskončnosti,

kamor so odšli …

mene pa ima, da bi kričal,

ker nisem prepričan,

da je bilo res nujno vse to divjanje Niča …