Boris A. Novak: Pričevanje

Boris A. Novak

PRIČEVANJE

Hrvaška 1991, Bosna in Hercegovina 1992,

Ukrajina 2022, Izrael in Gaza, 2023

(kraljevski spev)

Kdo je kriv za smrt na pragu mirne hiše?

Kdo je kriv za kri? Kdo je kriv za krike?

Kdo je kriv za krivdo, ki je čas ne zbriše?

Kdo je kriv za večne, večno zrušene pomnike?

Kdo je kriv za níkdar najdene grobove,

ki so staršem vzeli tolike sinove?

Kdo je kriv? Naj rečem ob solzàh otroka,

da je reka zgodovine pregloboka?

Naj se zlažem, da je pesem roža niča,

in molčim? Jaz namreč vem, čigava je ta roka.

Tudi jaz sem kriv. Jaz, nema, plašna priča.

Kdo je kriv, da ptice letajo vse više

nad goreče minarete in zvonike,

sinagoge in Boga, ki joka, ko iz niše

bombardirane otroške klinike                       

vleče trupelca? Kdo širi strup, glasove,   

da so krivi drugi, in na lov pozove

čiste svoje? Kaj naj rečem, ko človeška roka

reže dojke? Da je resnica previsoka?

Kaj naj rečem ob pogledu na mrliča?

Da jaz nisem kriv? A to je moja roka.

Tudi jaz sem kriv. Jaz, nema, plašna priča.

Kdo je kriv, da ženske hodijo vse tiše?

In da v denarnicah imajo slike

moških v uniformah? Da otrok nariše

svojega očeta s puško? Brez trenirke.

Brez lopate, ki zdaj okopava le grobove.

Kdo je kriv za žalni pajčolan vdove?

Kaj naj rečem, ko drevesna smola stoka

v plamenih do nebesnega oboka

in je človek živa bakla, ki jo veter biča?

Da je uresničen strah pradavnega preroka?

Tudi jaz sem kriv. Jaz, nema, plašna priča.

Kdo bo zdaj zalival cvetje, ki obupno išče

vode? Kdo na zid obesil padle slike?

Kdo pometel zanemarjeno dvorišče?

Kdo pospravil liste, vejice in pike

v domačih nalogah otrók? Kdo snel okove

z rok jetnikov? Kdo zasul na smrt odprte rove?

Kdaj bo zrelo, zlato klasje zopet moka,

ne pa skrivališče, kjer lobanja poka

kot koruzno latje? Kdaj bo z vrha griča

deček zopet spuščal zmaja? O blodnjak uroka:

tudi jaz sem kriv. Jaz, nema, plašna priča.

Kdo bo zdaj otroka peljal na igrišče?

Kdo mu bo v postelji prebiral knjige?

Kdo mu bo odprl oči za gledališče?

Kdo bo ženski v črnini tkal dotike

čez samotno belo polt, kdo pil valove

nedrja, ki po ljubi roki nemo rjove?

Kdo bo peljal starce na sprehòd okoli bloka?

Kdo, le kdo bo pel mrličem na porokah?

Naj zdaj pišem pesem, ko bi rajši kričal?

Tiha pesem je močnejša kakor krokar.         

Tudi jaz sem kriv. Jaz, nema, plašna priča.

Dvignil sem svoj plašni glas … Po krivdi molka

sem zdaj kriv besed: nevarnejši od volka,

znam ubijati z jezikom, nožem niča.

Pesnik, med besedo in tišino jokam:

tudi jaz sem kriv. Jaz, glasna, strašna priča!

 (tretja verzija balade,

ki je v prvi verziji izšla v zbirki Stihija, CZ, 1991,

in v drugi verziji v zbirki Svoboda je glagol, Goga, 2022)

Posnetek nastopa:

https://www.youtube.com/watch?v=YaCP9kDhrZA&ab_channel=Bo%C5%BEidarFlaj%C5%A1man

Poziv zoper eskalacijo vojne v Izraelu in zoper enostransko slovensko politiko

To javno pismo slovenski vladi pišemo kot državljanke in državljani Slovenije in Evropske unije ter kot človeška bitja, zgrožena spričo zločinov, ki se v zadnjih dneh dogajajo v Izraelu in Gazi. Bojimo se, da se bo pobijanje nedolžnih civilistov, ki ga je zagrešil teroristični napad Hamasa, nadaljevalo in stopnjevalo, če bo Izrael uresničil grožnjo o kazenskem pohodu zoper Gazo, kjer sta na ozemlju, velikem kot Ljubljana, do skrajne gostote nagnetena in – morda brezizhodno – ujeta dva milijona Palestincev (podatek CNN), med njimi v veliki večini nedolžni civilisti. 

Žal moramo opozoriti slovensko vlado, da z izjavami brezrezervne podpore Izraelu prispeva k zaostrovanju tega mednarodnega konflikta. Tako neodgovorne izjave ne služijo v čast državi, ki bo kmalu članica Varnostnega sveta OZN. 

Prav tako se ne moremo strinjati z javno izjavo Gibanja za osvoboditev Palestine, ki jo je sopodpisalo tudi 42 slovenskih organizacij. Tu niti z besedico ni omenjena zločinska  narava Hamasovega napada na Izrael, ki je sprožil sedanjo nevarno krizo.

Sedanje krvoprelitje izvira iz kompleksne in tragične zgodovine. Država Izrael je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena zaradi slabe vesti mednarodne skupnosti spričo največjega zločina v zgodovini, nacističnega pomora šestih milijonov Judov. Če primerjamo politične zemljevide Bližnjega vzhoda od l. 1948, ko je bila podpisana mednarodna pogodba o nastanku judovske države, bomo opazili nenehno večanje Izraela na račun palestinskih ozemelj, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in pogodbo o ustanovitvi Izraela.  

Politiko izganjanja in preganjanja Palestincev je v zadnjih letih do neznosnosti stopnjeval trikratni predsednik vlade Benjamin Netanjahu, ki bi moral zaradi korupcije iti v zapor, čemur se izogiba s spodbujanjem fanatičnega krila izraelskega političnega prostora. Velika, nemara celo usodna napaka Hamasa je, da so se za tako zavržen napad odločili ravno v obdobju, ko je izraelska demokratična javnost vsakodnevno protestirala zoper nasilne ukrepe Netanjahujeve vlade in so se njegovim ukazom za preganjanje Palestincev javno upirali celo generali izraelske vojske.

V nasprotju z enostranskimi interpretacijami dogajanj v Izraelu velja poudariti, da tam močno odmevajo tudi glasovi zoper povračilne ukrepe. Naj med njimi omenimo velikega pisatelja Davida Grossmana, ki je pogumno protestiral zoper načrtovano kazensko ekspedicijo izraelske vojske v Gazi (glej Financial Times, London).Izraelci, Palestinci in mednarodna skupnost bi se morali vrniti k žal doslej neuresničenemu projektu »dveh držav v isti deželi«, ki ga je zagovarjal tudi dobršen del izraelskih intelektualcev, med njimi tudi Grossman in sijajni pokojni romanopisec Amos Oz.

Obenem je treba jasno povedati, da nesrečnega palestinskega prebivalstva ni zatiral le Izrael, temveč tudi – Hamas. Mreža Hamasovih valptov že desetletja kontrolira in terorizira lastno prebivalstvo ter po potrebi kaznuje Palestince, ki si drznejo izraziti drugačne poglede. Ta pritisk gre tako daleč, da se kritični palestinski intelektualci bojijo za svoje življenje. 

Podpora upravičenemu boju za pravice Palestincev je včasih žal tudi krinka za antisemitizem. V tem smislu moramo opozoriti tudi nekatere slovenske propalestinske organizacije, domnevno levičarske, da je nesprejemljivo, če – kot je to bilo mogoče večkrat videti na plakatih in grafitih po Ljubljani – boj za pravice Palestincev zlorabljajo za opravičevanje ali celo propagando holokavsta. Je proslavljanje nacističnih zločinov primerno za organizacije, ki se razglašajo kot svobodoljubne in demokratične?

Kot državljanke in državljani RS zahtevamo od slovenske vlade, da pozove Izrael, naj ne sproži kaznovalnega pohoda v Gazo. Naj se tanki in letala ustavijo! Naj današnji Izraelci ne ponovijo usodnega zločina, ki so ga nad njihovimi predniki zagrešili nacisti!

Dobro je, da je Egipt odprl svojo mejo. Vendar pot žensk, otrok, starejših, ranjenih, bolnih in tolikih drugih nedolžnih civilistov do egiptovske meje pelje čez kamnito puščavo, kjer ni ne hrane ne vode ne zdravil, očitno pa bi bili izpostavljeni tudi nenehnemu obstreljevanju. Stara zaveza Svetega pisma je zelo natančno dokumentirala tovrsten eksodus. Naj se ne ponovi!

Je čas vojne in je čas miru, piše v Bibliji. Zdaj je čas, skrajni čas za ponovno vzpostavitev miru.

Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a,

Upravni odbor Slovenskega PEN-a in predsednica Tanja Tuma, Ljubljana, 13. oktobra 2023

Menjava ministrice Tatjane Bobnar bi bila neutemeljena in nevarna

Izjava za javnost

Menjava ministrice Tatjane Bobnar bi bila neutemeljena in nevarna

Kot predstavniki civilne družbe in širše javnosti z veliko osuplostjo spremljamo dogajanje, ki ga smemo razumeti na način, kakor da predsednik vlade Robert Golob po nekaj mesecih mandata in ravnokar prestani interpelaciji v parlamentu izreka svojevrstno nezaupnico notranji ministrici Tatjani Bobnar.

Težko se je znebiti vtisa, da želi premier ob zavračanju imenovanja Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije disciplinirati ministrico, vedno močnejše pa so tudi govorice, da bi jo rad zamenjal. Razloga ne poznamo, beremo zgolj o ugibanjih in tem, da naj bi bil Lindav neprimeren, ker ni dovolj »počistil« s kadri prejšnje Janševe garniture – tako se je pred kamerami izrazil sam. Takšno navodilo zveni silno nenavadno in predstavlja obliko politične intervencije v strokovno delovanje ministrstva in policije, pri čemer omenjena nezaupnica kaže na nevaren vzorec, ki mu je sledila prejšnja avtoritarna Janševa vlada.

Spomniti želimo, da je politični uspeh Golobove vlade v večji meri posledica civilnodružbenega vrenja zoper nedemokratični režim, ki ga je želel vpeljati šef SDS in ga v neki meri tudi je. Med glavnimi žrtvami sta bila prav ministrica in Lindav. Trenutno pa se zdi, da bi nekdo rad s civilno družbo instrumentalizirano manipuliral in se ob tem sklicuje na »revanšistične« potrebe. Čudimo se predsedniku vlade in njegovim prišepetovalcem, ki želijo nespametno kadrovati v resorju, znotraj katerega zaenkrat niso pokazali na nobene nepravilnosti; zadrževanje imenovanja generalnega direktorja policije za nameček spominja na Janševo zavlačevanje z imenovanjem tako imenovanih evropskih tožilcev iz Slovenije.

Najslabše, kar bi se lahko zgodilo, bi bilo, če bi Golob začel posnemati svojega predhodnika tam, kjer je to najmanj potrebno, pri čemer ni jasno, kakšno usodno napako naj bi ministrica zagrešila. Če si je ravnanje pustil slepo svetovati, bi nas moralo dodatno skrbeti, zdaj in za vse prihodnje primere. Ob tem bi se res moral zavedati, da on ni Janša in nima vernikov, ki mu bodo molče sledili in ga podprli. Če bo presojal ali celo odstavljal ljudi po političnem ključu, ne bo nič boljši od predhodnika.

Podpisani po abecedi:

dr. Rado Bohinc

dr. Lucija Čok

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

Polona Jamnik

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

dr. Vesna Mikolič

Vinko Möderndorfer

dr. Boris A. Novak

dr. Jože Pirjevec

dr. Danijel Rebolj

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Blaž Rozman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Slavko Splichal

dr. Ivan Svetlik

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak 

Ljubljana, 5. december 2022

Letno srečanje Slovenskega sociološkega društva

Ljubljana, 9. novembra 2022

Obvestilo za medije

Letno srečanje Slovenskega sociološkega društva

Prejšni konec tedna, v petek, 4. novembra, in soboto, 5. novembra 2022, je na Fakulteti za družbene vede, potekalo tradicionalno letno srečanje Slovenskega sociološkega društva. Srečanje je potekalo pod naslovom Socio-ekološka transformacija, v okviru srečanja pa je bilo organiziranih vrsta predavanj in okroglih miz. Osrednji dogodek srečanja je bilo plenarno predavanje znanstvenika Ulricha Branda z univerze na Dunaju. V dnevih pred njegovim gostovanjem v Ljubljani je v ekološki zbirki OIKOS založbe Časopis za kritiko znanosti izšel slovenski prevod njegove knjige z naslovom Imperialni način življenja: Vsakdanje življenje in ekološka kriza kapitalizma iz leta 2021 (soavtor: Marcus Wissen).

Slovensko sociološko društvo je tudi letos podelilo posebne nagrade.

Častna članica društva je postala prof. dr. Anuška Ferligoj, častni član pa prof. dr. Miroslav Stanojević.

Priznanje za najboljše znanstveno delo na področju družboslovja, objavljeno v zadnjih treh letih pri tuji založbi je šlo v roke Tiborja Rutarja za knjižno delo Rational Choice and Democratic Government: A Sociological Approach, ki je izšlo pri založbi Routledge.

Priznanje za najboljše znanstveno delo na področju družboslovja, objavljeno v zadnjih treh letih pri domači založbi, so prejele Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Metka Mencin in Mirjana Ule za knjižno delo Pravica do abortusa, ki je izšla pri Založbi FDV.

Valerija Zorko je prejela priznanje za strokovno delo na področju sociologije, Rok Smrdelj pa je postal Sociološki up – nagrada je podeljena mladim sociologom, ki so šele na začetku svoje akademske poti.

Priznanji za nesociologa, ki sta pripomogla k uveljavljanju sociologije, sta prejela Vlado Miheljak in Boris Vezjak, in sicer za prenos družboslovne in humanistične misli v javnost.

Posebna nagrada Slovenskega sociološkega društva je šla v roke Janeza Lombergarja za niz oddaj z naslovom Spomini na RTV Slovenija. Za organizacijo rednih mesečnih dogodkov v Trubarjevi hiši literature pa so posebno nagrado prejeli Gorazd Kovačič, Nina Perger, Jasna Podreka, Veronika Tašner in Lea Vrečko.

Videorazglednice s predstavitvami in pojasnitvami nagrad so dostopne na tem naslovu: https://youtube.com/playlist?list=PLB9MsICvhyiu4FXzGesxUDDp7g09OvJeC

Posnetek prireditve je dostopen na Facebook strani Slovenskega sociološkega društva: https://fb.watch/gHMHz5JiEG/

S koncem letošnjega leta se končuje mandat trenutni predsednici Slovenskega sociološkega društva, prof. dr. Hajdeji Iglič s Fakultete za družbene vede, v novem mandatu (2023 – 2025) pa bo krmilo društva prevzel prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete UL.

Boris A. Novak: AVANTI, AVANTI, AVANTI, SLOVENSKI KOLABORANTI!

Boris A. Novak

AVANTI, AVANTI, AVANTI, SLOVENSKI KOLABORANTI!

(sonet repatec na čivk @JJansaSDS:

Avanti @GiorgiaMeloni @FratellidItalia @berlusconi

@forza_italia @matteosalvinimi @LegaSalvini.

Buona fortuna oggi. (slovenska in italijanska zastava)

25. 9. 2022, na dan parlamentarnih volitev v Italiji

Naš fant, slovenski domoljub, ničesar bolj ne ljubi

kot svojo domovino. Kljub sovragom in pogubi

fant domovino ljubi. Le kako? Na smrt, na smrt, na smrt jo ljubi.  

Rajši kot drugim in drugačnim jo preda izgubi.

Naš fant slovensko domovino tako zelo ljubi,

da si jo želi le zase. In jo tako močnó poljubi,

tako močnó objame, stisne, davi, da jo ubi-

ja. Domovino domoljub ubija, ljubi, ljubíja, ja, ja …

Našemu fantu ni všeč Primorska, ki rada vstaja,

vstajniška, ponosna, prosta. A rešitev je preprosta:

v najboljšem interesu domovine je izdaja, ja, ja. 

Izdajstvo je junaštvo, je obramba rojstnega morosta.

Na Rupnikovi liniji koraka graničar Rapalskih mej

in vabi italijanske fašiste naprej, naprej, naprej …

Škof Rožman je od mrtvih vstal. Dal blagoslov. Naš fant od fare,

naš fantóm brani dom pred notránjimi sovražniki. Doné fanfare:

Avanti, avanti, avanti, slovenski kolaboranti!

Avanti, avanti, avanti, Schiavi, collaboranti! …

Boris A. Novak: Zoper bedo “države v državi”

Boris A. Novak

ZOPER BEDO »DRŽAVE V DRŽAVI«

(o brutalni zavrnitvi dokumentarnega filma 10.000 biciklov režiserja Karpa Godine, likvidaciji javne RTV, pravljičnih naključjih policijskih preiskav itd.)

Naivno smo verjeli, da je kulturna politika v času diktature dekretov tretje Janševe vlade v letih 2020-22 dosegla zgodovinsko dno s cenzorsko miselnostjo, protiustavnim sankcioniranjem svobode izražanja, onemogočanjem umetniške ustvarjalnosti ter cinično diskreditacijo premnogih umetnic in umetnikov, intelektualk in intelektualcev. Motili smo se: mogoče je iti še dlje, pasti še globlje, povzročiti še več škode. Da se ta sramota formalno dogaja po prepričljivi volilni zmagi demokratske alternative, koalicije pod vodstvom stranke s pomenljivim, a tudi moralno obvezujočim imenom Gibanje Svoboda, je šokantno dejstvo, s katerim se bo morala soočiti tudi nova vlada, ne le Ministrstvo za kulturo, temveč tudi vsi resorji, ki odločajo o temeljnih družbenih vprašanjih, na čelu s predsednikom vlade Golobom. 

Zavrnitev dokumentarnega filma 10.000 biciklov režiserja Karpa Godine je nevaren precedens, krivičen v umetniškem smislu in alarmanten na ravni družbenega ovrednotenja fenomena petkovih kolesarskih protestov v letih 2020-22. Kot scenarist tega dokumentarnega filma in eden izmed aktivnih udeležencev petkovih kolesarskih protestov sem v sinopsisu projekta med drugim zapisal naslednjo razlago:

»Vsak petek zvečer, sto pet petkov zapored, se je generacijsko, poklicno in nazorsko sila heterogena množica spet in spet zbrala na Trgu Republike v Ljubljani in s svojim srcem, telesi in besedo branila in ubranila demokratična načela pred skrajno desničarsko, nacionalistično in rasistično zadrtostjo vladajoče politike. Kolesarsko gibanje je pognalo slovensko civilno družbo v višjo prestavo ter z maratonsko trmastim vztrajanjem omogočilo demokratičnim strankam prepričljivo zmago na državnozborskih volitvah 24. aprila 2022. Če se ne bi uporniške kolesarke in kolesarji dve leti tako srčno in domiselno borili za ohranitev demokratičnega vrednostnega sistema, bi se Slovenija dokončno pridružila seznamu iliberalnih družbenih sistemov z nadvse temnimi posledicami za našo prihodnost.

Režiser Karpo Godina, ki je s svojo radovedno in radovidno kamero ter režiserskim videnjem zgodovinskih razpotij bistveno soustvarjal zgodovino filma od jugoslovanskega črnega vala v šestdesetih letih dalje, se je tokratne umetniške in etične naloge lotil z najvišjimi pričevanjskimi kriteriji in umetniškimi ambicijami. Z osebnim očesom svoje kamere je vtisnil v spomin skupnosti nešteto ključnih in pomenljivih dogodkov, povezanih z demokratičnim protestnim gibanjem zadnjih dveh let.

Petkovi protesti v letih 2020-22 so bili otok svobode, upora, domišljije in človečnosti; v smislu družbene kritike so odigrali ključno vlogo ohranitve demokratičnega prostora, prostora prostosti. Brez kolesarskih petkov bi demokratična ureditev v Republiki Sloveniji storila žalostno smrt.«

Zavrnitevfinansiranja dokumentarnega filma 10.000 biciklov, ki ga je dve leti požrtvovalno, skozi več kot sto protestnih kolesarskih petkov snemal Karpo Godina, filmska legenda z umetniško močnim in mednarodno odmevnim opusom, je brutalna, poniževalna in birokratsko cinična.

Kako je mogoče, da trije člani »strokovne žirije« ocenijo »izvirnost projekta in razvidnost avtorskega stališča« enega izmed naših največjih filmskih inovatorjev z evidentno žaljivimi in zlonamernimi ocenami 5, 5 in 6 (med 10 točkami)? Kako je mogoče, da ti trije člani »strokovne žirije« ovrednotijo režijski koncept velikega  Karpa Godine s komaj zadostnimi ocenami 4, 3 in 5 (ponovno med 10 točkami)? Prav argumentacija domnevne irelevantnosti režijskega koncepta nazorno kaže politikantski namen »strokovne žirije«:

»Ocena režijskega koncepta:

To bi bil angažiran dokumentarec, ki bi pokazal dvoletno dogajanje protestov v Ljubljani. Podobni protesti proti ukrepom oblasti zaradi korone so se v času pandemije dogajali povsod po Evropi. Kaj je torej slovenski unikum?«

»Strokovna žirija« se tu spreneveda, da so dveletni petkovi kolesarski protesti v Ljubljani bili usmerjeni le proti ukrepom vlade za zajezitev epidemije, kar je podla manipulacija.

Sramotne likvidacije projekta 10.000 biciklov torej ni mogoče razumeti drugače kot sad nesramežljive ter za slovenski film in kulturo skrajno negativne navzočnosti janšističnih kadrov v vseh porah naše družbe, tudi v »kulturi«.  

Ta prikrita cenzura, ki jo je na birokratsko »higieničen« način izpeljal Slovenski filmski center, je v bližnjem sorodu s politično čistko na javni RTV, ki pa je po metodah in številu protizakonito odstranjenih novinark in novinarjev, urednic in urednikov ter cenzuriranih oddaj odkrito sovražna in neusmiljena.

»Strokovna žirija« iz Slovenskega filmskega centra počne ISTO kot zmeraj ISTI likvidatorji javne RTV in kot večno ISTI policisti iz Policijske postaje Ljubljana – Center.

Naj to očitno dejstvo podkrepim tudi z lastno tragikomično izkušnjo. Lani me je Policijska postaja Ljubljana – Center kaznovala zaradi branja dveh pesmi na zborovanju 27. aprila, ob Dnevu Upora. (K sreči je Pravna mreža dosegla razveljavitev te kazni, še enkrat hvala!) Letos julija me je poklical policist iz iste postaje in me prosil, naj mu po nalogu tožilstva ponovno posredujem dokazni material, ki sem ga s kolegicami in kolegi poslal Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani zaradi groženj marca in aprila 2020, na samem začetku janšistične straho-vlade. Ta dokazni material se je očitno »izgubil« na policiji in / ali na tožilstvu. Za kaj gre? V okviru dveh skupin kritičnih državljank in državljanov smo že 24. marca in 5. aprila 2020, takoj po nastopu in prvih grožnjah Janševe vlade, sprožili dva postopka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani: 

  1. Zoper čivk Kriznega štaba, se pravi pravkar ustanovljene vlade Janeza Janše: “Psihiatri iščejo 4 paciente, ki so utekli iz karantene. Imajo virus covid-marks/lenin”, kar je bila tiralicaza lov na Slavoja Žižka, Darka Štrajna, Blaža Zgago in Borisa A. Novaka – butasta šala, ki ji težo podeljuje dejstvo, da gre za prvo ali eno izmed prvih javnih sporočil Kriznega štaba, ki ga je premier Janez Janša v televizijskem nagovoru slovenski javnosti ob nastopu vlade in začetku epidemije definiral kot »vlado, razširjeno s strokovnjaki«. Mar v tistem dramatičnem trenutku ni(so) imel(i) boljšega dela?
  2. Zoper grožnje, žaljive obdolžitve in spodbujanje sovraštva, ki so si jih privoščili predstavniki te vlade in stranke SDS ter pripadajoči mediji, predvsem Demokracija, Nova24TV in Škandal TV, proti intelektualkam in intelektualcem, med njimi Svetlani Slapšak, Tanji Tuma, Dragi Potočnjak, Vinku Möderndorferju, Branetu Mozetiču, Mateju Krajncu in Borisu A. Novaku.

Ime policista, ki me je prosil, naj ponovno pošljem dokazni material, mi je zvenelo znano, a sem se šele med zbiranjem groženj iz že prašnih map spomnil, od kod … neverjetno: policist, ki je dobil nalogo, da ponovno dokumentira prekrške Janševe vlade zoper protestnike, je bil ISTI, ki je pred dobrim letom pripravil »dokaze in ugotovitve« o moji krivdi! Čisti Kafka! – Če bi policist svojo nalogo opravil korektno, bi jaz razumel, da mora zaradi ljube službe, morda zaradi preživljanja družine, ubogati ukaze, vendar so bili njegovi »dokazi in ugotovitve« izrazito pristranski in zame škodljivi. Izkazalo se je tudi, da gre za policista, ki je kaznoval večje število protestnikov, torej za učinkovitega in gorečega izvajalca Janševih, Hojsovih in Olajevih ukazov.

Odvetniška družba Brecelj, Korošec, Mate je v svojem odgovoru med drugim zapisala, da posnetki, na katere se v izreku kazni sklicuje Policijska postaja Ljubljana – Center in ki jih je kot dokaz pripravil prav ISTI policist, ki je večno zadolžen zame, kažejo, da nosim zaščitno masko: »V zvezi s tem je pomembno, da je imel kršitelj ves čas udeležbe na obravnavanem javnem shodu dne 27. 4. 2021, razen med samim govorom na lokaciji Trg Republike v Ljubljani, nadeto zaščitno masko, prav tako je spoštoval medosebno razdaljo do udeležencev javnega shoda, kolikor je bilo to mogoče.« Zakaj je policist, večno zadolžen zame, v kontekstu odloka o prepovedi zborovanj zaradi nevarnosti okužbe izpustil ključen podatek, da sem nosil zaščitno masko? Zaradi nemarnosti? Političnega prepričanja? Ali zato, ker so mu ukazali, da mora mene in vse nas kaznovati? Kakršenkoli je že odgovor na to zagatno vprašanje, je očitno, da je policist nestrokovno zamolčal podatek, ki kaže, da sem zaradi varnosti drugih in sebe spoštoval ukrepe zoper epidemijo. To dejstvo bi celo v primeru, če bi sprejeli zakonitost protiustavnega vladnega dekreta o prepovedi zborovanj, moralo funkcionirati vsaj kot olajševalna okoliščina. Med drugim to pomeni, da je bil vladni Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2 zgolj paravan za policijsko represijo nad kritičnimi državljankami in državljani, ki smo s protesti uveljavljali ustavno pravico do svobode izražanja, kakor je ugotovilo tudi Ustavno sodišče.

Moj lastni primer je pomenljiv, ker kaže skrivno logiko politične in policijske represije, vendar sem le eden izmed mnogih kaznovanih. Gre za množično kršenje človekovih pravic, doslej še nevideno eskalacijo kaznovalne ihte, ki jo je Slovenska policija izvajala – in, neverjetno, še zmeraj izvaja! – po ukazih prejšnje, Janševe vlade. Nesprejemljivo in v nasprotju z razsodbo Ustavnega sodišča je dejstvo, da več kot tri mesece po nastopu nove, Golobove vlade Slovenska policija še zmeraj pošilja kazni, s čimer krši veljavni pravni in ustavni red naše države. Šokantne so številke, ki jih je novinar Uroš Škerl Kramberger navedel v članku Vlada analizira, policija (še) kaznuje, objavljenem v Dnevniku 10. septembra 2022. Članek se začenja s srhljivimi podatki: »Ob analizi 62.000 prekrškovnih postopkov iz obdobja epidemije v skupnem znesku 5,5 milijona evrov ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da nekaterih kršitev človekovih pravic ne bo mogoče pravno razvozlati. Poprava krivic bo trajala še več mesecev, medtem pa policija še naprej pošilja položnice – za lanske in predlanske dogodke.« 

Novinar Peter Petrovčič je v članku Globe iz zlobe, objavljenem v Mladini, št. 37, 16. 9. 2022, razkril, da Jaša Jenull (in drugi) »od policije še vedno prejemajo plačilne naloge za dogodke iz časa prejšnje vlade, čeprav jih je nova vlada označila za krivične in napovedala popravo krivic. Položaj je nenavaden, skorajda shizofren.« Petrovčič navaja tudi obljubo abolicije teh absurdnih kazni, ki jo je pred uradnim nastopom dolžnosti dala novoizvoljena vlada: »’Dali smo obljubo in jaz jo ponavljam: sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo,’ je 9. maja v pogovoru z Marcelom Štefančičem v Slovenskem mladinskem gledališču dejal bodoči predsednik vlade Robert Golob.«

Sprašujem predsednika Vlade RS: kako je mogoče, da tako pomembna obljuba še ni izpolnjena? In sprašujem Državni zbor in Ustavno sodišče RS: kako je mogoče, da nekatere politične stranke na čelu s SDS rušijo demokratično Ustavo in da se del Slovenske policije in drugih represivnih organov obnaša kot »država v državi« na podlagi pooblastil, ki jim jih je podelila prejšnja vlada?  

Moj lastni primer je minoren v primerjavi s težo teh neprimerno usodnejših problemov, kaže pa notranjo logiko nevarnega procesa rušenja vladavine prava, kar dobro ponazarja bosanski pregovor »Kadija tuži, kadija sudi.«

Na osnovi mojega protesta so v Policijski postaji Ljubljana – Center uvedli notranjo preiskavo, ki pa ni našla ničesar spornega: Policijska postaja Ljubljana – Center da je vselej delovala profesionalno in zakonito, so mi večkrat odgovorili. Dejstvo, da me je ISTI policist pred letom dni kaznoval, zdaj pa zbira dokaze, kdo me je preganjal, pa je vodstvo Policijske postaje Ljubljana – Center razložilo kot »zgolj naključje«. Tako se v Odgovoru Policijske postaje Ljubljana – Center z dne 17. 8. 2022 na moje Opozorilo na navzkrižje interesov v policijski preiskavi z dne 28. 7. 2022 zadnji odstavek na 1. strani glasi: »Kot izhaja iz vašega pisanja, ki se nanaša na navzkrižje interesov, da je policist vodil dve zadevi in sicer prekrškovni postopek v zvezi prekrška 27. 4. 2021, v katerem ste nastopili kot kršitelj in kasneje prijavo kaznivega dejanja Javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti po določilih 297. člena Kazenskega zakonika (KZ 1-B), vas obveščamo, da dejansko gre za naključje.« Odgovoril sem naslednje:

»Da isti policist preiskuje ‘prekrške’ protestnikov zoper Janševo vlado in teror Janševe vlade zoper protestnike? Zgolj naključje?  

            Pripovedujta to pravljico komu drugemu, gospoda policista.   

Ta zgodba bi bila dobra snov za kakšen kriminalni roman ali film. Pa za kakšno satirično pesem. Ni pa to dobra snov za pravljico. Ne, to ni pravljica za lahko noč ne pravljica za dobro jutro po nočni mori politične in policijske diktature v letih 2020-22. 

            Dobro jutro, gospoda policista! Dobro jutro, Slovenska policija!«  

Pred desetletji sem napisal satirično pesem POLICAJ JE PALICAJ zoper nasilje Ljudske Milice in Marice v Socialistični republiki Sloveniji oz. Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Po demokratizaciji Slovenije je ta pesem spremenila svoje občinstvo in pomen ter postala pesmica za otroke. Med protesti v letih 2020 – 22 pa je pesem POLICAJ JE PALICAJ obnovila jedko težo protestnega sporočila, namenjenega odraslim. Kajti, vse je še zmeraj ISTO, kajne? Kot je zapisal Peter Petrovčič: »Kadri prejšnje vlade v policiji s pridom izkoriščajo svojo ‘samostojnost’ za nadaljnji protizakonit obračun z bolj izpostavljenimi protestniki.« Kdo so ti novodobni PALICAJI? Očitno sadisti in ideološki fanatiki, se pravi osebki, ki ne sodijo v policijo demokratične države. V imenu vladavine prava in normalnega, miroljubnega medčloveškega sožitja bi morala demokratična država disciplinirati take policiste in njihove prekrške po potrebi tudi sankcionirati. Sleherno nasilje trga medčloveške odnose in družbeno tkivo, daleč najhujše je pa nasilje, če si ga privoščijo varuhi reda in miru.

Naj rezimiram.

Dokumentarni film Karpa Godine 10.000 biciklov bi v javno zavest in spomin zasidral zgodovinsko pomembno družbeno dogajanje, kolesarske petkove proteste, ki so odigrali ključno vlogo pri obrambi demokracije na Slovenskem. Javno sprašujem Ministrstvo za kulturo in Vlado RS: se boste slednjič oglasili ali boste molče dovolili, da se na kričeče nestrokoven, politikantski in etično ogaben način onemogoči izjemno pomemben filmski projekt ohranjanja zgodovinskega spomina?  

Sprašujem Vlado, Državni zbor in Ustavno sodišče RS: mar obstoječa Ustava in zakonodaja ne omogočata pravične in učinkovitejše obrambe novinark in novinarjev, urednic in urednikov na RTV Slovenija pred protizakonitim šikaniranjem, kaznovanjem, odpuščanjem in cenzuriranjem programa? Mar si javnost ne zasluži profesionalnega in poznavalskega poročanja o dogajanju doma in po svetu, še posebej v času dramatičnih sprememb? 

In sprašujem Vlado, Državni zbor in Ustavno sodišče RS: kaj boste ukrenili zoper demontažo pravne države in Ustave Republike Slovenije? Kdaj boste sprožili zakonsko določene postopke za zaustavitev delovanja tistih sil v slovenski politiki in policiji, ki rušijo ustavno določen družbeni red? Kdaj, če ne zdaj?

Pozdravljam obsodbo urednika in pisca tednika Demokracija, glasila stranke SDS, zaradi sovražnega govora in razpihovanja rasizma. Gre pa za številko, ki je z naslovnico Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev izšla že davnega 30. avgusta 2018. Zavedam se modrosti, da mlini pravice počasi meljejo, vendar se ne bi smeli ustaviti.

Sprašujem Državno tožilstvo: zakaj niste ustrezno reagirali že na prva jasna znamenja  zlorabe oblasti, ki si jih je vlada Janeza Janše privoščila takoj ob zaprisegi in začetku epidemije spomladi 2020? Zakaj niste zaščitili kritičnih intelektualcev in intelektualk, npr. Svetlane Slapšak, pred smrtnimi grožnjami v medijskem pogonu vlade RS in stranke SDS? Zakaj niste povprašali g. Jelka Kacina, vladnega predstavnika za stike z javnostjo, ki se je javno ogradil od čivka Kriznega štaba (Vlade RS) o lovu na »ubežnike iz psihiatrične bolnišnice« Žižka, Štrajna, Zgago in podpisanega, kdo je bil anonimni čivkač? G. Kacin je takrat javno izjavil, da ve, kdo je poslal to sporočilo, ki dokazuje, da se je Janševa tretja vlada ob dramatičnem izbruhu epidemije več ukvarjala z »državnimi sovražniki« kot s covidom. In zakaj g. Kacina ne povprašate danes? Ker slutite, kdo bi utegnil biti tisti skrivnostni, strastni čivkač in čvekač?  

Državni tožilci, če ste svoj molk v letih 2020-22 opravičevali z dejstvom, da je Janševa vlada kompetence tožilstva prenesla na policijo, zakaj molčite danes? Zakaj ste mi nalogo, naj po 28 mesecih ponovno v nekaj dneh zberem izgubljeni dokazni material, sporočili telefonsko, pa še to prek policista, ki me je kaznoval? Pravila? Zakoni? Hahaha. Če je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ponovno odprlo zgornje primere, zakaj molči ob evidentnih manipulacijah Policijske postaje Ljubljana – Center? Sprašujem Državno tožilstvo, novo vlado in Ustavno sodišče RS: smo zgoraj imenovane umetnice in umetniki, intelektualke in intelektualci, smo tisoči in deset tisoči državljank in državljanov, ki smo dve leti s skrajnimi močmi branili demokracijo, zgolj drobiž v političnih igricah?

Na lastne oči sem videl, kako je policija brez kakršnegakoli razloga pretepala miroljubne protestnice in protestnike, da, tudi starejše občane, in da, tudi ženske. Izjemno važno pa je upoštevati, da so tisti, ki so kazni izvrševali, manj krivi od tistih, ki so jih ukazovali. Podpisani državljan pričakujem uvedbo kazenskih postopkov zoper tiste nosilce funkcij v bivši Vladi RS, Ministrstvu za notranje zadeve in Slovenski policiji, ki so ukazali protizakonito, nečloveško in povsem nepotrebno nasilje nad državljankami in državljani, ki so na miroljuben način uveljavljali ustavno pravico do svobode izražanja.

Obenem ne želim, da bi se odgovornost Slovenske policije za izvrševanje nasilja nad državljani posplošila na vse policistke in policiste. Tudi sam sem imel priložnost v dveh dolgih letih dekretov in kazni srečati mnoge policistke in policiste, ki so ravnali korektno in človečno. Vsa čast jim, hvala! 

Med te častite in pogumne policiste in policistke k sreči sodi tudi ministrica za notranje zadeve, mag. Tatjana Bobnar. Dejstvo, da je postala prva tarča interpelacije zoper komaj vzpostavljeno vlado, je nazorno znamenje, česa in koga se ta beda od »države v državi« boji. Boji se zakonitosti. Boji se etike. Ta beda, ki rada pretepa šibkejše, se boji močnih žensk.

Golobova vladna koalicija je suvereno zmagala na volitvah 24. aprila 2022 na osnovi velikega zaupanja ljudstva, to za-upanje pa je izviralo iz globokega obupa nad nasiljem prejšnje vlade in iz dejstva, da je protestno gibanje dve leti pogumno, miroljubno branilo prostost kot temeljni prostor demokracije. Največja sedanja politična stranka Gibanje svoboda je očitno povzela svoje ime po temeljnem geslu petkovih kolesarskih protestov – SVOBODA, med drugim najbrž tudi po moji pesmi SVOBODA JE GLAGOL.

Zato sklepno sporočilo velja dr. Robertu Golobu, predsedniku vlade. Gospod premier, svoboda je GLAGOL, ne SAMOSTALNIK. Ali, kot to z drugimi besedami pove ime Vaše stranke: svoboda je GIBANJE, ne STANJE. Torej …

… torej kot državljan upam, da bo nova vlada zmogla dovolj modrosti in moči, da bi v skladu z Ustavo in zakoni Republike Slovenije omejila nevarno samovoljo policijske represije, ki se nadaljuje celo danes in predstavlja resno nevarnost za ponovno vzpostavitev političnega terorja in še globlji padec demokratične Republike Slovenije v diktaturo dekretov, rasizma, mizoginije, sovraštva do vseh drugih in drugačnih, v »demokraturo« Naših.  

O izgubi časti in odgovornosti vodstva javne RTVS

Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo/Forum za demokracijo/Alternativna akademija/Gibanje za družbeno odgovornost

O IZGUBI ČASTI IN ODGOVORNOSTI VODSTVA JAVNE RTV

(Na rob odstopa direktorja narodnega muzeja)

Direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car je s svojim odstopom pokazal, da ni povsem brez časti. Pustimo ob strani, kako je sploh prišel na ta položaj. Ko je spoznal, da je kot direktor muzeja odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, je podal svoj odstop. Kot je dejal, je bil pri pripravi razstave »Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac«, ki so jo strokovnjaki brez izjeme ocenili za skupek sicer morda atraktivnih ponaredkov, naiven in je zaupal napačni osebi, a da bi ohranil ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, je s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija nepreklicno odstopil.

Primerjava s proslulim mega projektom Panorama RTV Slovenija se ponuja sama po sebi, le da je pri Panorami v igri bistveno več denarja, politično motiviranih zaposlitev in razprodaje ugleda. Po slabo, pristransko in neprofesionalno izpeljanem volilnem projektu in ukinitvi paradnih oddaj, kot so (bili) Studio City, Globus, Točka preloma, Politično in Odkrito, je vodstvo (R)TV Slovenija Panoramo mesece napovedovalo kot vrhunec objektivnega, poglobljenega in kritičnega novinarstva in z njim utemeljevalo kadrovsko izčrpavanje Dnevnika in Odmevov. Po pričakovanjih se je drag in dolgo pripravljan projekt Panorama izkazal za beden ponaredek programov komercialnih televizij, ki ne dosega programskih standardov javne radiotelevizije in ima po podatkih Večera komaj enoodstotno gledanost. Za to šlamastiko je ne le objektivno, ampak tudi neposredno kot vršilec dolžnosti direktorja televizije odgovoren generalni direktor RTV Slovenija, skupaj z njim pa tudi urednica informativnega programa in predsednik programskega sveta RTV Slovenija.

Če bi imeli ti ljudje vsaj trohico časti in odgovornosti in bi jim bilo mar za ugled RTV Slovenija, bi sledili zgledu Pavla Carja in nepreklicno odstopili.

Ljubljana, 13. 6. 2022

Za koordinacijo zavezništva:

Rado Bohinc

Lucija Čok

Božidar Flajšman

Spomenka Hribar

Polona Jamnik

Dušan Keber

Bogomir Kovač

Jože Mencinger

Vlado Miheljak

Vesna Mikolič

Vinko Möderndorfer

Boris A. Novak

Stanislav Pejovnik

Emil Milan Pintar

Jože Pirjevec

Danijel Rebolj

Božo Repe

Rado Riha

Rudi Rizman

Blaž Rozman

Božidar Slapšak

Svetlana Slapšak

Boris Sket

Slavko Splichal

Ivan Svetlik

Darko Štrajn

Niko Toš

Vito Turk

Boris Vezjak

Tomaž Wraber

Zdaj je tudi pravnomočno: tožba SDS proti prof. Rudiju Rizmanu je v celoti neutemeljena

Višje sodišče v Ljubljani (opr. št. II Cp 1565/2021) je pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek SDS-za in njenega predsednika Janeza Janše za preklic izjave in odškodnino 8.000,00 EUR.

Tudi Višje sodišče v Ljubljani je presodilo, da gre pri izjavi zaslužnega profesorja ddr. Rudija Rizmana, ki jo je dal za Odmeve ob sestavljanju Janševe vlade, in je govorila o financiranju SDS s strani madžarskega režima, za dopustno kritiko delovanja (te) politične stranke. Kot opozarja Višje sodišče, se Rizmanova izjava nanaša na politično razpravo, ki je bila v največjem javnem interesu. Višje sodišče je skladno s sodno prakso Ustavnega sodišča in ESČP presodilo, da je »malo prostora za omejitev svobode izražanja, kadar pride do trka ugleda politične stranke in pravice posameznika do svobode izražanja. To še toliko bolj v primerih, kadar izjavo poda predstavnik civilne družbe.« Akademikova kritika financiranja SDS je bila utemeljena na obširnem medijskem poročanju o financiranju SDS in o medijih, ki so povezani z SDS, pa tudi na preiskavah NPU in parlamentarne komisije Državnega zbora, kar vse po presoji Višjega sodišča daje zadostno dejstveno podlago njegovi kritiki politične stranke SDS.

Sodbi obeh sodišč predstavljata pomembno sporočilo posameznikom_icam oz. in civilni družbi, da je v demokratičnih ureditvah dopustno kritizirati oblast in da se kritiki pri tem ne bi smeli bati povračilnih ukrepov. Enako pomembno je tudi, da to sporočilo slišijo in razumejo tako tisti, ki so na oblasti ali si prizadevajo priti na oblast.

SDS mora sedaj ddr. Rizmanu tudi povrniti stroške postopka.

Poziv na volitve

ZAVEZNIŠTVO ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO

Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost

POZIV NA VOLITVE

Spoštovane državljanke in državljani, čas je za državljansko odločitev, ki bo vrnila demokracijo v državo: pojdimo na volitve!

Pred nami je zgodovinska odločitev: bolj kot kadarkoli prej je nujno, da se podamo na volišča. To je priložnost za vse, ki želimo dobro svoji državi, nam samim in prihodnjim rodovom.

Vsak od nas lahko prispeva, da zaustavimo razkroj demokratične ureditve Slovenije ter njeno vračanje v zgodovinsko preživelo partijsko avtokracijo, ki nadzira vse: policijo, sodstvo, neodvisne institucije in medije, ki je vse bolj podobna oblasti, kakršna danes vlada v Orbanovi Madžarski in kakršni smo se pred 30 leti zoperstavili na plebiscitu.  

Želimo biti del jedra Evrope in ne njene nedemokratične periferije, ki pod pajdaškimi avtokrati skupaj z Janezom Janšo vzpostavlja avtoritarne režime.

Prav vsak glas šteje, da zaustavimo nestrpno in zaničevalno javno govorico, prezir, sovraštvo, laži, diskvalifikacije in politikantsko prikrojevanje zgodovine vse bolj razklanega naroda; da razkrijemo prozorno in ceneno politično navijaštvo, da ustavimo iz tujine kupljena strankarska javna trobila in da razklenemo okove, v katere je Janševa partija vklenila tudi javno RTV.

Dovolj je prikrivanja socialnih stisk ljudi in revščine, laganja, korupcije, draginje in prozornega predvolilnega podkupovanja za ceno neobvladljivega zadolževanja države!

Zaustavimo nerazumna in nedopustna izzivanja sedanje vlade v svetovni politiki, ker resno ogrožajo Slovenijo in ji jemljejo vpliv in ugled.

Vsak glas proti sesuvanju države šteje. Nikogar od manjših strank ne podcenjujemo, toda sami vidimo največjo moč za rešitev demokracije v tem, da prispevamo naše glasove zavezništvu strank demokratične opozicije: SD, LMŠ, SAB, Levici in Gibanju Svoboda, ki bodo skupaj oblikovale čvrsto vladno koalicijo. Želimo in zahtevamo, da Slovenijo povedejo na pravo pot v dobro vseh njenih državljank in državljanov, vseh prebivalcev Slovenije.

Poskrbimo, da bo vsaka od teh petih strank zastopana v parlamentu in da bodo skupaj sooblikovale močno vlado za blagor vseh ljudi.

Izbira je naša! Priložnost, da pomagamo Sloveniji do boljše prihodnosti, je tu: na volitvah! Naša moč je v naših glasovih. Nobenega ne smemo izgubiti; premišljeno jih uporabimo za demokracijo, svobodo in solidarnost.

Podpisnice in podpisniki (po abecednem vrstnem redu):

Antić Milica, Bakovnik Rajko, Barbič Ana, Bebler Anton, Blažić Milena Mileva, Bohinc Rado, Bucik Valentin, Černič Aleš, Čok Lucija, Čuš Babič Nena, Debenjak Božidar, Dekleva Bojan, Dolenc Iztok, Dragoš Srečo, Drčar–Murko Mojca, Flajšman Božidar, Fonović Marko, Fošnarič Miha, Frlec Boris, Gaber Slavko, Gantar Pavel, Goslar Miran, Gregorič Nataša, Greif Tatjana, Hladnik Miran, Hribar Spomenka, Iglič Hajdeja, Jamnik Polona, Jogan Maca, Jogan Savin, Kalin Ana, Kalin Tomaž, Keber Dušan, Kerec Darja, Klepec Peter, Kmecel Matjaž, Kodelja Zdenko, Komel Mirt, Koršič Igor, Kovač Bogomir, Kovačič Gorazd, Kučan Milan, Kuhar Roman, Lah–Turnšek Tamara, Lah Marko, Leben Jure, Leskošek Vesna, Lukšič Andrej, Marjanovič Umek Ljubica, Mažgon Jasna, Mencinger Jože, Mesner Dana, Miheljak Vlado, Mikolič Vesna, Mlinar Zdravko, Mulej Matjaž, Novak A. Boris, Pejovnik Stane, Petrovec Dragan, Pintar Emil Milan, Pirjevec Jože, Piškur Kosmač Dunja, Plazl Igor, Pleterski Andrej, Plut Dušan, Poglajen Andrej, Poglajen Črt, Poglajen Tomaž, Polič Marko, Potočnik Vika, Prosen Milan, Prosen Milena, Purič Iztok, Razpotnik Špela, Rebolj Danijel, Repe Božo, Riha Rado, Rizman Rudi, Roter Zdenko, Rozman Blaž, Rožaj Alenka, Rus Andrej, Saksida Stane, Seliškar–Toš Mojca, Simoneti Maja, Sket Boris, Slapšak Božidar, Sočan Lojze, Splichal Slavko, Stoka Veronika, Svetličič Marjan, Svetlik Ivan, Šetinc Marjan, Šiftar Marjan, Šimenc Marjan, Školč Jože, Škraban Aleš Šorgo Andrej Šprajs Ivan Štefanec Marjan Štrajn Darko Tancig Peter Tancig Simona Telban Borut, Toš–Zajšek Andreja, Toš Niko, Toš Peter st., Turk Boris, Turk Dušan, Turk Vito, Uhan Samo, Ule Andrej, Umek Peter, Vec Tomaž, Vesel Matjaž, Vezjak Boris, Vodopivec Aleš, Zadnikar Darij, Zavratnik Simona, Završnik Aleš, Zgaga Pavel, Zorec B. Marcela, Zorga Sonja, Žagar Mitja.