Kolesarski diptih v word formatu, vabljeni k branju:

Boris A. Novak

IZBRISANI

Najhuje se je posloviti in ostati.

V istem mestu. Na isti cesti. V isti

hiši. Obstati pred zaklenjenimi vrati

z zamenjano ključavnico, nečisti,

nevidni sosed. Človek brez pravice

do sebe. Tujec sredi hrupne množice.          

Vsi vedo, kako. On ne. Ne pozna resnice

in ne zna prestopiti čarne krožnice.

Čeprav doma, vsi pravijo, da je na tujem. 

Izgnan globoko vase, kjer potuje.     

Notranja emigracija je strašna veda.

Morda bo treba stran. Morda bo treba

dokončno izpod sence tega žleba.

Morda ta meja ni tako visoka.

Morda na drugi strani čaka roka.      

Tam bo vse to nekoč na glas povedal.          

Njegov je molk, njegova je beseda. 

***

Opomba avtorja: Dr. Boštjan M. Turk, profesorski kolega z ljubljanske Filozofske fakultete, me je v Reporterju, enem izmed osrednjih glasil slovenskega rasizma, demoniziral zaradi pesmi »Izbrisani« (iz zbirke »Obredi slovesa«, Študentska založba – Beletrina, 2005), češ da gre za najbolj sramotno pesem v zgodovini slovenske poezije. Na to svojo sramoto sem ponosen.

Upoštevaje visoko kvaliteto in profesionalnost Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je ključna in nepogrešljiva za nepristransko in vsestransko obveščanje javnosti, ogorčeno protestiram zoper nezakonite in grobe pritiske vlade RS, ki poskuša demontirati ta temeljni informacijski servis slovenske družbe.

Pravici do obveščenosti in do svobode izražanja sta predpogoja demokracije, zato ogrožanje Slovenske tiskovne agencije v srži ogroža demokratični ustroj slovenske družbe.

Svoboda izražanja je temeljna vrednota Mednarodnega PEN-a, svetovne pisateljske organizacije, ki prihodnje leto praznuje stoletnico ustanovitve. Gre za prvo mednarodno organizacijo, ki je l. 1933, na kongresu v Dubrovniku, obsodila nacizem in fašizem, pri tej zgodovinski gesti pa je pomembno vlogo odigrala tudi slovenska delegacija.

Sledeč temu svetlemu vzoru, odločno obsojam nevarne posege vlade RS v svobodo izražanja in pravico do obveščenosti ter pozivam javnost, da zaščiti STA, svoj informacijski servis.

Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

Bled, 5. decembra 2020

Absurdna, sramotna in smešna je politika, ki se poslužuje kazenskih metod, da bi dokazala svojo demokratičnost. Tovrsten mučen in klavrn spodrsljaj si je privoščila Slovenska »demokratska«  stranka (SDS), ko je sprožila sodni postopek proti ddr. Rudiju Rizmanu, vrhunskemu in mednarodno priznanemu znanstveniku. Naj bo med njegovimi zaslugami omenjeno le na Slovenskem premalo znano dejstvo, da je bil generalni sekretar znamenitega Russellovega razsodišča (Russell Tribunal), ki je v 60-tih letih bistveno vplivalo na mednarodno javno mnenje v zvezi vojno v Vietnamu, človekovimi pravicami, kolonializmom, rasizmom itd. L. 1966 ga je ustanovil britanski filozof in Nobelov nagrajenec Sir Bertrand Russell, v njem pa so sodelovali Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Noam Chomsky, Vladimir Dedijer in druge ključne osebnosti tistega prelomnega časa.  

            SDS utemeljuje nujnost sodnega kaznovanja ddr. Rizmana z domnevnimi žalitvami, ki naj bi jih izrekel februarja 2020 v oddaji »Odmevi« TV Slovenija, ko je pojasnjeval peticijo »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo«, s katero je skupina 150 podpisnic in podpisnikov iz sfer znanosti in kulture svarila javnost pred prihajajočim prevzemom izvršne oblasti s strani SDS. Pri televizijski predstavitvi peticije ni ddr. Rizman uporabil nobene formulacije, ki bi bila žaljiva in ki ne bi bila že neštetokrat objavljena v slovenskih medijih; ni torej nikakršne pravne podlage za sodni pregon zaradi neresnične in žaljive obdolžitve. 

            Svoboda izražanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo RS. Gre za eno izmed temeljnih demokratičnih svoboščin. Zanikanje svobode izražanja, kakršno si dovolita SDS in Janez Janša, pomeni oživitev zloglasnega člena jugoslovanskega kazenskega zakonika o »verbalnem deliktu«. Spomnimo se, da je ena izmed žrtev jugoslovanskega političnega in pravnega sistema bil prav Janez Janša, predsednik SDS in sedanji predsednik vlade RS. Preganjanje ddr. Rizmana s strani Janše in SDS pomeni torej paradoksalno in grenko razvrednotenje demokratičnih idealov, v imenu katerih je velik del slovenskih državljank in državljanov l. 1988 protestiral zoper »sojenje četverici« pred vojaškim sodiščem Jugoslovanske »ljudske« armade, kar je neposredno peljalo k plebiscitarni odločitvi za samostojnost Slovenije.

            Svoboda izražanja je tudi temeljna vrednota mednarodnega PEN-a, svetovne pisateljske organizacije.

            Dejstvo, da je izmed 150 podpisnic in podpisnikov peticije SDS sprožila sodni postopek le proti prvopodpisanemu ddr. Rizmanu, žal potrjuje sum, da gre za nesprejemljivo politiko zastraševanja. Ta porazen vtis potrjuje tudi novica, da je bil prvi narok na Okrajnem sodišču v Kamniku 13. novembra 2020 preložen, ker se predsednik SDS Janez Janša zaradi »neodložljivih obveznosti« ni udeležil obravnave. Vsiljuje se vprašanje, zakaj in čemu je SDS sploh sprožila ta sodni postopek, če dobro ve, da se v sedanjih razmerah predsednik stranke, ki je obenem predsednik vlade,  ne more udeleževati sojenja. Samo zaradi javnega ustrahovanja intelektualcev? Če je tako, potem si Janez Janša in SDS dovoljujeta nevarno zlorabo sodnega sistema demokratične države.

            Pozivam demokratično javnost, da obsodi to uzurpacijo oblasti za pritlehne ideološke strasti, pristransko vsiljevanje ene same »resnice« ter sejanje nestrpnosti in sovraštva do drugače mislečih. 

prof. dr. Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

             20. novembra 2020     

Javnost obveščamo, da je stekel sodni postopek proti našemu spoštovanemu kolegu ddr. Rudiju Rizmanu: preganja ga vladajoča stranka SDS zaradi njegove kritičnosti, ker je skupaj s 150 akademskimi podpisnicami in podpisniki bil prvopodpisani pod pismo »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«, ker je v tej vlogi nastopil v oddaji Odmevi in sredi februarja 2020 javno povedal tisto, kar misli večina: da si slovenska demokracija ne more in ne sme privoščiti nove avtoritarnosti, orbanizacije in nacionalističnega populizma, med drugim pa tudi financiranja strank iz tujih virov in zastrupljanja s politično propagando medijev.

Takrat smo medije o nameri SDS že poskušali obvestiti in danes še bolj ogorčeno ugotavljamo, da so številni kritični intelektualci zaradi tega pisma in drugih stališč doživeli plaz skrbno načrtovanih osebnih diskreditacij, nizkotnih žalitev, laži, poniževanj in manipulacij. Čeprav ne moremo reči, da jih nismo pričakovali, so te na najbolj brutalen in primitiven način pokazale, kako prav smo imeli v svojih ugotovitvah, da bomo v Sloveniji zabredli v globoko politično enoumje, podprto s pomočjo njegovih medijskih trobil in propagandne mašinerije, ki brez zadržkov kompromitira svoje nasprotnike.

Janez Janša in njegova stranka sta že v februarju javno objavila grožnjo Odvetniške družbe Matoz kot pravne predstavnice stranke SDS, da bosta zaradi njegovih besed sodno preganjala kolego Rizmana, ki je v oddaji Odmevi dejal, da je srhljivo, da se neka stranka financira iz tujine. Stranka SDS trdi, da gre za dejstvo, katerega resničnost bi moral toženec dokazati, in ne sprejema tega, da gre za izražanje mnenja, ki pa ga ni mogoče niti dopustno podvreči testu resničnosti, saj je v demokracijah dopustno, da imajo ljudje različna mnenja, ki jih lahko tudi javno izrazijo brez strahu pred preganjanjem. Slovenski mediji so velikokrat poročali o tem, kako se financirajo strankarski mediji SDS, da se financirajo iz Madžarske, razen tega so pisali tudi o tem, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek v zvezi s financiranjem medijev, povezanih s stranko SDS, kar je za RTV Slovenija potrdila policija. Jasno pa je, da financiranje strankarskega medija posredno pomeni financiranje stranke.

Zdaj javnost obveščamo, da je za petek, 13. novembra ob 9.30, soba 1, sklicana obravnava na sodišče v Kamniku. Ob tem v Forumu za demokracijo ponavljamo, da zavračamo antidemokratično zastraševanje drugače mislečih, da se bomo še naprej borili za to, da smemo biti kritični do avtoritarnih režimov in svarili pred njimi, da nas grožnje s sodnimi postopki ne bodo ustavile in zato stojimo ob svojem kolegu. Le skupna pozornost, tudi splošne javnosti in tudi medijev, bo tista, ki nas bo pripeljala nazaj v stanje demokracije, pred čigar izgubo smo posvarili že pred začetkom Janševega mandata.

Forum za demokracijo:

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar 

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

JAVNI POZIV DRŽAVNEMU ZBORU RS, DA ZAUSTAVI ZLORABLJANJE EPIDEMIJE ZA POSPEŠENO IZVAJANJE IDEOLOŠKIH IN STRANKARSKO MOTIVIRANIH PROJEKTOV VLADE

28.10.2020

Pisci poziva Državnemu zboru RS, Zavezništvo civilne družbe, ki združuje protestnice in protestnike, posameznice in posameznike, civilne iniciative, združenja, društva in lokalne pobude, se povezujemo z dvema glavnima namenoma: 1. obnoviti demokracijo in pravno državo ter 2. krepiti socialno državo in družbeno odgovornost in solidarnost. Naši cilji in zahteve temeljijo na dokumentih, ki so že bili predstavljeni javnosti. To so: Smernice protestne ljudske skupščine, Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo in Izjava vojnih veteranov 91 ob dnevu suverenosti.

Poziv izraža kritiko ravnanja vlade v času epidemije covid-19. Kriza zaradi epidemije bi zahtevala predano strokovno delovanje politike za njeno reševanje, ne pa zlorabo epidemije za uvajanje avtokracije. Skrajno neodgovorno in za družbo škodljivo je, da vlada sedanje stanje izrablja za uveljavljanje svoje ozke politične agende, strankarsko kadrovanje, privatizacijo družbenih dejavnosti in državnega premoženja, razgrajevanje socialne države, koruptivne posle z zdravstveno opremo, zlorabo javnega denarja, podrejanje policije, uničevanje javne RTV ter napade na medije, civilno družbo in vse drugače misleče. To se mora nehati!

ZAVEZNIŠTVO CIVILNE DRUŽBE POZIVA, DA VLADA:

1. umakne iz postopkov sprejemanja predlog svežnja škodljive medijske zakonodaje; umakne nedomišljene, strokovno zgrešene in z usmeritvami OECD neskladne predloge za upravljanje državnega premoženja prek demografskega sklada ter rokohitrski in za EU pravno sporni predlog za ukinjanje javnih agencij; odpravi izločanje nevladnih naravovarstvenih organizacij iz postopkov, ki posegajo v okolje; ustavi deložacije nevladnih organizacij z Metelkove 6; umakne predlog za vlaganja v vojaško opremo, ki ni namenjena obrambi, ob podfinanciranju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, znanosti, umetnosti in kulture ter naraščajoči socialni stiski prebivalstva; se neha nepregledno zadolževati in opusti strankarsko prilaščanje učinkov gospodarske rasti in privatizacije državnega premoženja;  
2. prekine in vrne v prejšnje stanje vsa sporna strankarska kadrovanja, predvsem na Policiji, NPU, tožilstvih, SURS, FURS, RTV ter v raziskovalnih in kulturnih institucijah; opusti metodo postavljanja strankarskih ljudi na vodilne položaje v organih pregona; neha vplivati na policijske in tožilske postopke z ustrahovanjem in drugimi oblikami pritiska ter neha diskreditirati vse, ki mislijo drugače;
3. predlaga razrešitev notranjega ministra, ki se postavlja na čelo boja proti epidemiji s protiustavnimi in nesorazmernimi represivnimi sredstvi in peha slovenske policiste v vse večji in nevarnejši konflikt z ljudstvom;
4. ustavi strankarsko usmerjeno orbanizacijo nikjer sprejete zunanje politike, ki Slovenijo odmika od jedrnih držav EU in vključuje sramotno in diplomatsko zgrešeno vmešavanje v notranje zadeve (volitve) ZDA.  

VLADA NAJ:

1. vse svoje delovanje usmeri izključno v obvladovanje epidemije covid-19 v dobrobit vseh ljudi, na drugih področjih pa v tem času opravlja zgolj nujne tekoče posle; 
2. zagotovi vsa potrebna materialna in finančna sredstva za delovanje javnih zdravstvenih ustanov in domov starejših občanov (DSO) tako, da bodo sredstva dodeljena transparentno in na podlagi strokovno utemeljenih zahtev, poraba pa skrbno nadzorovana;
3. zagotovi nujno potrebne kadrovske okrepitve, tudi prostovoljce in zadostno število dodatnih posteljnih kapacitet za oskrbo obolelih v javnih zdravstvenih ustanovah, ustanovah za oskrbo starejših in na začasnih lokacijah;
4. zagotovi vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije stik z izbranim zdravnikom v 24 urah in stopnji nujnosti primerno dostopnost specialista;
5. zagotovi primerne dodatke in nagrade za vse tiste delavke in delavce, ki delajo v bolj tveganih panogah;
6. zagotovi potrebno finančno pomoč vsem delavkam in delavcem, ki v času epidemije ne morejo delati in bodo zaradi tega ostali brez rednih prihodkov;
7. javno utemelji korist vsake od uvedenih omejitev življenja državljank in državljanov in prekliče tiste, pri katerih koristi ni mogoče utemeljeno predvideti ali se je že izkazalo, da ne koristijo omejevanju epidemije;
8. prepusti javno nastopanje in razlago zdravstvenih ukrepov ob epidemiji strokovnjakom, zlasti epidemiologom, ki niso izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, temveč znanja in izkušenj;
9. zagotovi strokovno, verodostojno, sočutno, spodbudno in proaktivno obveščanje prebivalstva o poteku epidemije.

Podpisniki se obračamo na Državni zbor RS s pozivom, da ukrepa, pri čemer se sklicujemo na dejstvo, da vlada odgovarja parlamentu in ne obratno. Poslanci vseh strank nosijo breme odgovornosti pred ljudstvom za ravnanje vlade, saj imajo ustavno pristojnost in odgovornost, da v času med volitvami izrečejo nezaupnico vladi, ki ne spoštuje ustave in zakonov in ne uresničuje zahtev državljanov in prebivalcev Slovenije.

Podpisniki pozivamo, da se nam pridružijo vsi, ki soglašajo z našimi zahtevami in ki želijo živeti v demokratični, solidarni, odgovorni, socialni, pravni in pravični državi, v kateri so pravice in blaginja vseh temeljno vodilo političnega delovanja.

Pobudniki poziva:

Protestna ljudska skupščina, Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija in Gibanje za družbeno odgovornost

Podporne kolektivne organizacije:

Mirovni inštitut

Društvo Asociacija

Društvo Parada ponosa

Sindikat Mladi plus

Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas

Mladi za podnebno pravičnost

Sindikat upokojencev Slovenije

Aktiv delavk in delavcev v kulturi

Mladinska aktivistična organizacija MAO

Zavod Maska

Exodos Ljubljana

Društvo Hiša filozofije

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Piščalka

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Balkan River Defence

Svobodni sindikat Slovenije

Zavod TransAkcija

Glas Kulturi

Rozinteater

Zavod Petida

Vita Activa

Društvo za sodobni ples Slovenije

KUD Transformator

Taxi Art

Galerija Gallery

Društvo Izolani

Forum Ljubljana

SCCA, Zavod za sodobno umetnost

Zavod Stripolis

Založba /*cf.

Galerija Fotografija

Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije

Protestival

Mladinski center Bob

Sinteza-KCD-Koalicija civilne družbe za prenovo

Inštitut za ekologijo

Zavod PROJA

DiEM25 Ljubljana

Društvo SRP (Slovenija, Resnica, Poštenje)

Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci

KUD Mreža

Posamične podpisnice in podpisniki:

Jaša Jenull, Dušan Keber, Tea Jarc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Vito Turk, Niko Toš, Rado Bohinc, Vuk Ćosić, Petja Grafenauer, Irena Woelle, Sandra Bašić-Hrvatin, Sanja Fidler, Jaša Mrevlje-Pollak, Brane Solce, Matjaž Vodeb, Meta Grgurevič, Miha Zadnikar, Peter Žiberna, Lars Podkrajšek, Jože P. Damijan, Spomenka Hribar, Vinko Möderndorfer, Boris Vezjak, Vlado Miheljak, Boris Cavazza, Izidor Ostan Ožbolt, Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Lucija Plavčak, Renata Salecl, Dali Regent, Boris A. Novak, Ivan Gale, Mirsad Begić, Aleš Golja, David Švarc, Mitja Šuštar, Ivan Šprajc, Dušica Grgič, Nataša Gregorič Bon, Gorazd Kovačič, Anica Kos Mikuš, Remzo Skenderović, Janez Butara, Borut Telban, Rado Riha, Andrej Lukšič, Aleksander Skaza, Jelica Šumič Riha, Miran Hladnik, Marjan Svetličič, Danijel Rebolj, Janko Lorenci, Marjan Šimenc, Sonja Žorga, Svetlana Slapšak, Blaž Rozman, Božidar Slapšak, Branimir Štrukelj, Matevž Krivic, Marijan Križman, Simona Tancig, Peter Tancig, Alenka Hladnik, Roman Kuhar, Peter Simončič, Pavel Zgaga, Milena Mileva Blažić, Miha Fošnarič, David Neubauer, Lev Kreft, Boris Frlec, Tomaž Kalin, Maca Jogan, Savin Jogan, Bogomir Kovač, Andrej Dobnikar, Lojze Ude, Miran Mihelčič, Andrej Rožaj Brvar, Andrej Poglajen, Viljem Pšeničny, Rajko Bakovnik, Miloš Pavlica, Joško Vučimilo, Peter Stegnar, Branko Tramšek, Bruno Korelič, Alenka Rožaj, Stane Srčič, Rajko Muršič, Zdenko Kodelja, Mateja Kožuh, Darij Zadnikar, Srečo Dragoš, Emil Milan Pintar, Darja Kerec, Aleš Vodopivec, Friderik Klampfer, Marcela Zorec, Matjaž Vesel, Oto Luthar, Aleš Črnič, Anja Zalta, Dušan Radonjič, Dragan Petrovec, Mitja Hafner-Fink, Mojca Kumerdej, Marko Polič, Valerija Vendramin, Matjaž Mulej, Božidar Debenjak, Boris Sket, Peter Glavič, Marjan Veber, Jože Pirjevec, Božidar Flajšman, Aleš Ilc, Peter Klepec, Franci Perčič, Metka Mencin-Čeplak, Nevenka Lekše, Marjana Vidmar, Tomaž Zupančič, Ljubica Marjanovič Umek, Slavko Gaber, Tanja Oblak-Črnič, Lucija Čok, Miran Goslar, Gorazd Mrevlje, Karin Mrevlje Sernec, Biserka Meden, Vesna Godina, Tomaž Grušovnik, Špela Razpotnik, Marko Bešlič, Marko Fonovič, Božidar Kante, Sonja Černič, Tomaž Vec, Samo Uhan, Neva Železnik, Igor Koršič, Meta Vrhunc, Tanja Rener, Bojana Leskovar, Andrej Ule, Jelka Sežun, Vlasta Jalušič, Maca Jogan, Simona Zavratnik, Anže Dolinar, Rudi Klajnšek, Anita Hrast, Uršula Lipovec Čebron, Rajko Kenda, Iztok Šori, Matija Fajdiga, Veronika Tašner, Martin Pogačar, Jože Ajdišek, Milica Antić Gaber, Miha Butara, Vesna Leskošek, Mate Dolenc, Tone Partljič, Dušan Kaplan, Tit Turnšek, Franjo Žagar, Tajana Šonc, Miloš Šonc, Ivo Gajić, Miha Čebulj, Lojze Podobnik, Jadranka Šturm Kocjan, Živa Kos, Andrej Pleterski, Olga Poljšak Škraban, Nenad Čuš Babič, Dušan Plut, Jasna Mažgon, Božidar Jezernik, Marijan Križman, Tatjana Greif, Jasna Rener, Bojan Kramar, Matjaž Hanžek, Jože Colarič, David Požegar, Magda Ida Šmon, Peter Kovačič Peršin, Amelia Kraigher, Francka Ćetković, Peter Umek, Danica Novak, Brigita Skela Savič, Antonija Kos, Jadranka Šturm Kocjan, Mira Hladnik, Andrej Detela, Roman Nahtigal, Arjan Pregl, Primož Ekart, Slavko Pregl, Tadej Jezernik, Polona Fink, Barbara Habič Pregl, Miroslav Pregl, Živa Vidmar, Damjan Kozole, Duba Sambolec, Zora Stančič, Tomaž Wraber, Beti Žerovc, Majda Širca, Janez Janša, Boris Petkovič, Tomaž Mastnak, Jure Novak, Marko Jenko, Sašo Štih, Petra Trampuž, Neža Zinajić, Dušan Moravec, Matevž Čelik Vidmar, Eva Japelj Preželj, Meta Kramar, Domen Martinčič, Nika Oblak, Primož Novak, Oskar Kvaternik, Maja Krajnc, Žiga Kariž, Josip Globevnik, Jana Kenda, Boštjan Botas Kenda, Andrej Mrevlje, Andrej Rus, Roman Uranjek, Mitja Klavora, Lija Ivančič, Marcela Okretič, Polona Petek, Miroslav Marc, Tereza Novak, Ida Eržen, Gojmir Lešnjak Gojc, Zvonka Makuc, Marija Murenc, Saša Novak, Andrej Jus, Urška Jurman, Barbara Čeferin, Milan Bajželj, Emil Kozole, Darja Bajželj, Tadej Kobal, Zala Opara, Tomaž Ogrin, Ciril Ribičič, Gorazd Grgič, Janez Janša, Nada Ravter, Vesna Bukovec, Andreja Kecman, Marina Gržinić, Polona Jamnik, Janez Černač, Viva Videnović, Neža Vilhelm, Andrej Cetinski, Katarina Rotar, Hanna Szentpeteri, Andreja Globočnik, Alja Mravljak, Nina Lukashevich, Frano Žagar, Arnold Marko, Igor Bašin, Rok Vevar, Vida M. Udovič, Andrej Medved, Matic Drakulić, Monika Skaberne, Tone Škrjanec, Bojana Piškur, Martina Dervarič, Iztok Sitar, Vid Hajnšek, Igor Ž. Žagar, Katja Pestotnik, Nataša Serec, Jože Barši, Rok Kušlan, Anja Golob, Miran štupica, Uroš Potočnik, Darja Dravec, Nina Gorenc, Živko Rus, Ivo Gajič, Brigita Leban, Ištvan Išt Huzjan, Ronja Gorenc Didanovič, Darinka Vovk, Tina Javornik, Marijana Budeč Staničić, Alenka Zupančič, Romana Gajšek, Brankica Petković, Janez Zalaznik, Alenka Spacal, Alenka Sottler, Damjan Rajh, Nataša Jerman Rajh, Siniša Borovočanin, Asta Vrečko, Mojca Zlokarnik, Rakovec-Felser Zlatka, Nina Mrgole, Mitja Butara, Marko Hvale, Manca Velkavrh, Ana Grobler, Vanja Huzjan, Pia Nikolič, Vojko Didanovič, Miloš Srdić, Daša Ličen, Marta Knaus, Lili Vidrih, Emina Pivač, Zvonka Pretnar, Tatjana Šonc, Dušan Komar, Stane Stanislav Uhan, Jure Longyka, Zora Vehovec, Pia Brezavšček, Andrej Poglajen, Andreja Rupnik, Bogdan Avbar, Mateja Korbar Šimić, Eva Mlinar, Klemen Kavčič, Izar Lunaček, Igor Prassel, Samo Marn, Alojzija Zupan Sosič, Tea Gombač, Spomenka Kobe, Jadran Čalija, Ana Štifter, Stanislav Mauri, Alen Ožbolt, Tadej Peter Dovšak, Lars Podkrajšek, Emil Cerar, Simona Muršec, Maja Hawlina, Ljubica Vrba, Gorazd Mauri, Miro Pretnar, Mojca Senegačnik, Robert Waltl, Igor Volk, Simon Kardum, Zoran Mihailovič, Meta Krese, Nataša Zavolovšek, Željko Stevanić, Samo Dekleva, Nevenka Koprivšek, Urška Comino, Jožef Roškar, Tanja Domančič, Zdenko Domančič, Anja Šonc, Vitomir Šoukal, Tina Dobnik, Jasna Kobe, Tatjana Zajc, Liam Korošec Hudnik, Lana Podnar Sernec, Branka Černigoj, Marko Apih, Vesna Teržan, Eva Rohrman, Milojka Žalik Huzjan, Zdenko Huzjan, Martin Topole, Lara Vouk, Silva Novak, Mojca Beseničar, Marjeta Novak, Vesna Mikolič, Janez Lamovec, Mojca Apih Lamovec, Tamara Bračič Vidmar, Urh Vidmar, Jani Turk, Marko Jelinčič, Gaja Brecelj, Eva Marn, Ivan Vitežnik, Brane Mozetič, Vlasta Dretnik, Bojan Gorenec, Tanja Plankar Grgurevič, Aliaksandra Ihnatovich, Andrej Smrekar, Marta Rijavec, Helena Angelski, Helena Krapež Škoberne, Gorazd Marinček, Tom Gomizelj, Nevenka Angelski, Tjaša Tia Cusch, Darko Ćorković, Ivan Sovinšek, Branko Soban, Dunja Piškur Kosmač, Zarja Koliševska, Ingrid Falnoga, Robert Dolničar, Ave Roškar, Darč Dretnik, Simona Dretnik, Draga Potočnjak, Jana S. Rošker, Rada Vukotić, Rado Lipovec, Marjan Jarc, Špela Pavli Perko, Tibor Mihelič Syed, Franco Juri, Biserka Marolt Meden, Mojca Drčar Murko, Borut Kožuh, Jani Kovačič, Marko Ocvirk, Matej Gašperič, Tamara Stanarević, Tina Klarič, Tina Leban, Alan Kacin, Andjela Trkulja, Janez Jančar, Mateja Mlakar, Adriana Radaković, Aleš Škraban, Antonio Mitkovski, Damijan Štefanc, Ajda Hrastnik, Mateja Vidmar, Nataša Kelšin, Aleš Malneršič, Marjan Kralj, Marko Macuh, Tanja Lesničar-Pučko, Brane Virant, Renata Vauhnik, Lidija Tavčar, Jure Lah, Eldar Fizović, Helena Lukman, Tanja Tuma, Bojan Butinar, Alojz Mihelčič, Daša Weber, Romi Češčut, Ingrid Kodelja, Borut Pistotnik, Božidar Jožef Janež, Boleslav Bizaj, Irena Rozman, Silvo Brezovnik, Mirt Komel, Suzana Koncut, Sonja Grizila, Karolina Babič, Borut Kržišnik, Andrej Vidic, Neža Čebron Lipovec, Blanka Bitežnik, Aleksandra Radovanović, Tanja Gvozdenović, Karmen Jenko Brecl, Damjan Renko, Gregor Jenko, Marinka Jerman Jelek, Ivo Poderžaj, Franjo Krpač, Lea Vrečko, Tanja Mužič, Igor Vićentić, Urška Ogris, Rok Rozman, Katja Hrobat Virloget, Egidij Brezovec, Rok Soczka Mandac, Igor Plazl, Donovan Pavlinec, Suzana Savec, Barbara Gornik, Nina Vodopivec, Andrej Mašera, Tjaž Brezovar, Franc Bevc, Tamara Lah Turnšek, Klemen Prešeren, Mateja Meh, Alenka Pirman, Jelka Hrastnik, Miha Bercko, Vid Kmetič, Sonja Hlebš, Matej Zorec, Aleš Golja ml., Lučka Lešnik, Darja Dominkuš Inkret, Helena Korošec, Ana Mladenović, Suzana Rebolj, Marjeta Mlakar, Drago Mislej, Ariana Barlič, Dušan Ambrož, Mitja Sardoč, Mojca Dobnikar, Milena Brecl Čvan, Milojka Ferluga, Iuna Ornik, Milena Zupančič, Mateja Krošelj, Milena Hudej, Franc Hudej, Polona Žnidaršič Plazl, Ivan Hočevar, Irena Levičar, Jon Gutierrez Aguirre, Marjan Ulčar, Ana Inkret, Miran Čeh, Vesna Gombač Poženel, Janko Muršak, Martin Čopič, Anja Stanković, Petra Drnovšček, Matjaž Kumelj, Sarah Lunaček, Jolanda Ostrouška, Matjaž Kmecl, Božo Rakočević, Milan Januška, Vera Januška, Elza Mori, Nataša Posel, Tina Benedik, Matjaž Vrtovec, darja štirn, Goran Turk, Tina Barlič, Irena Verbič, Polona Gržinič, Marta Ostruh, Tiva Vlaj, Simona Knific Vesel, Aprilija Lužar, Gregor Vesel, Andreja Šalamon Verbič, Mojca Razpotnik, Andrej Rozman, Nataša Petre, Boris Kožuh, Urban Praprotnik, Igor Tomšič, Aina Reljič, Mojca Kocmur, Kaja Poteko, Mitja Kocmur, Lilijana Resinovič, Janez Šinkovec, Andrej Barlič, Dunja Danial, Erna Bevc, Barbara Koselj, Marija Tomšič, Jošt Lorbek, Meli Lorbek Blaž, Aron Horvath, Suzana Tratnik, Gregor Božič, Dobrin Tavčar, Tomislav Zupančič, Sandra Kocjančič, Lucija Valenčak, Jana Zirkelbach, Silvo Gombač, Silva Lotrič, Mitja Lakner, Bojan Anđelković, Tone Slodnjak, Tamara Stanković, David Stanković, Polona Ramšak Zaviršek, Janez Burger, Sabina Črnila, Anuška Križnik, Urška Konjajeva, Maja Sotenšek, Stane Ajdišek, Katarina Kumelj, Vlado Velikonja, Zoran Božič, Ajdišek Marjeta, Tamara Čelhar, Aljoša Čoh, Katarina Deskovič, Tanja Matko, Blaž Lasič, Luka Radalj, Urša Menart, Slavko Amon, Marinka Amon, Vidojka Carli, Dušan Dovč, Barbara Bašič, Stanislav Smolnikar, Davo Lampe, Alenka Rant, Bernarda Oman, Martin Kramar, Borut Cajnko, Darja Lobe, Tadej Meserko, Irena Prusnik, Tomaž Eniko, Andrej Kohont, Metka Marinšek, Martina Marinšek, Brin Rebolj, Kaja Rojnik, Darja Fišer, Erika Schauer, Ana Martelanc, Klavdija Perger, Darko Sinko, Martin Ukmar, Petra Šket, Maja Pegan, Ljuba Prezelj, Enej Reljič, Teja Hižman, Zmago Lenárdič, Milan Dekleva, Marina Dermastia, Vesna Geršak, Nastja Janžekovič, Luka Marčetić, Andrej Benčina, Neža Kozak, Nuška Favai, Nada Turnšek, Katra Kozak, Tatjana Marušič, Metka Svetlik, Ana Čehovin Tillings, Stanko Košorok, Bojana Kozak, Anna Kožuh, Drago Kostevc, Alenka Gril, Jože Florijančič, Irena Mali, Gregor Belušič, Boštjan Poštrak, Miha Zupan, Petra Bertoncelj, Ervin Fritz, Živa Djordjević, Anja Stanković, Polona Gržinič, Katja Bilban, Sabrina Železnik, Barbara Lakner, Nina Kovačič, Janez Vodopivec, Žan Valenčak, Vlasta Češčut, Samo Januška, Petra Hazabent, Mateja Sedmak, Zorana Medarić, Andrej Oberč, Katja Utroša, Matjaž Jager, Alenka Čurin Janžekovič, Urška Kozak, Sonja Bezenšek, Ana Grobler, Darko Šfiligoj, Jan Jenko, Luka Jauh, Ana Vodušek, Jakob Andrej Žlebnik Vauhnik, Jože Florijančič, Violeta Logar, Matej Kušar, Jan Češčut, Sabina Bračič, Jurij Gaertner, Rok Klančnik, Janez Turk, Vida Šuškovič, Lora Zimic Mugerli, Majda Jamnik, Matej Bizovičar, Mateja Svet, Zvonka Selič, Alenka Škofič, Živa Vodušek, Saša Omerovič, Sara Hribar, Ana Lazovski, Neva Čokert, Gašper Weber, Peter Vodopivec, Marko Gavriloski, Jelena Mihevc, Borut Dolenc, Martina Lipnik, Zdenka Ovčak, Matic Urbanc, Bogdan Kastelic, Darja Bajželj, Dunja Strašek, Mirko Mali, Jožefa Miklič, Ingrid Falnoga, Pia Lešnik

Pred tedni smo opozorili na žaljivo in nedostojno pisanje zdravnika dr. Blaža Mrevljeta, usmerjeno v našo spoštovano kolegico dr. Spomenko Hribar.

V imenu Foruma za demokracijo se je na Zdravniško zbornico in Ministrstvo za zdravje obrnil dr. Boris A. Novak. Spodaj prilagamo visoko doneč, zdravniške etike poln odgovor Zdravniške zbornice RS na naše protestno pismo zoper škandalozne grožnje dr. Blaža Mrevljeta naši Spomenki Hribar; ko je dr. Novak nanj odgovoril, so pojasnili, da dr. Mrevlje ni njihov član in da torej zanj niso pristojni.  

Natančno mesec dni pa je prejel tudi odgovor Ministrstva za zdravstvo RS, ki se tudi razglaša za nepristojno razreševati ta problem in sporoča, da bo zadevo odstopilo v reševanje – komu neki? – prav Zdravniški zbornici, ki se je že pred mesecem dni razglasila za nepristojno. Pismo Ministrstva za zdravstvo je v priponki. 

V času, ko velika večina zdravnic in zdravnikov skupaj z medicinskim osebjem posveča nadčloveške napore boju zoper epidemijo koronavirusa, za kar jim izrekamo najglobljo hvaležnost in spoštovanje, se njihove predstavnice in predstavniki v Ministrstvu za zdravstvo in Zdravniški zbornici RS gredo politikantske igrice, hlapčevsko strežejo vladajoči stranki in njenim interesom ter cinično kršijo Hipokratovo prisego.

Če ti dve vodilni ustanovi nista sposobni obsoditi zavržnih dejanj smrtnih groženj dr. Blaža Mrevljeta filozofinji dr. Spomenki Hribar ter dr. Janeza Lavreta novinarju Blažu Zgagi, potem prevzemata nase soodgovornost za zaskrbljujoče nižanje moralnih standardov in za morebitno eskalacijo nasilja. Zahtevamo ugotavljanje odgovornosti Ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice za tako nečloveško držo. Ker gre za predstavnice in predstavnike zdravstva, ki naj bi služilo najvišjim smotrom človečnosti, je njihova sramota toliko večja. 

Izjava Foruma za demokracijo: Nedostojna izjava dr. Blaža Mrevljeta

To besedilo je skrajšana verzija dokumenta, ki ga je v celotnem obsegu mogoče najti tudi spodaj. Pripravila ga je delovna skupina Foruma za demokracijo, Odbora za pravično in solidarno družbo, Alternativne akademije in Gibanja za družbeno odgovornost v sestavi: dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. Rudi Rizman, dr. Slavko Splichal, dr. Ivan Svetlik,  dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk  in dr. Niko Toš.

I. UVOD

Slovenija še trideset let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni socialni, ekonomski in politični cilji, ki bodo določili prihodnost njenih državljank in državljanov ter vseh drugih, ki v njej živijo. Kaotični, neusklajeni poskusi vseh dosedanjih vlad pod vplivom tujega in nastajajočega domačega kapitala so v skupnem učinkovanju privedli do usmeritve države v neoliberalni kapitalizem in erozijo demokracije in pravne države. Slovenija se je iz najbolj uspešne članice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, ”uspela” v 30 letih po vrsti kazalcev uvrstiti  na dno vseh članic EU.

Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah  in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov naše družbe. V zadnjem času se še krepijo  avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacionalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragično dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba…).

Da bi spodbudili odgovorne in demokratične politične sile k opredelitvi skupnih vredot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki podpisanih civilnih združenj Slovenije pripravili skupna izhodišča za program zavezništva za demokratično Slovenijo.

Povezujeta nas dva glavna cilja.

Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi, pri čemer se zavezujemo resnici in spoštovanju dane besede.

Drugi  cilj je ustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umetnost, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah.

Druži nas tudi zavedanje, da obstoječi volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije, saj postavlja na vrh izvršilne in zakonodajne veje oblasti posameznike z vrha političnih strank, ne pa predstavnikov, ki bi jih izbrali volivci, kar demokracijo pretvarja v strankokracijo.  

Končno nas povezuje spoznanje, da sedanji ekonomski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo. 

II. NAŠE VREDNOTE IN NAČELA

Naše temeljne vrednote so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravičnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odločno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, reviziji zgodovine, obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju sovraštva.

Zavezani smo naslednjim načelom:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Človekove pravice in svoboščine so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine.

2. Država je servis vseh državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravičnosti in solidarnosti, za zaščito javnih dobrin in lastnine, za zaščito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega nadzora in omejitev.

3. Javno dobro in enake možnosti za vse. Država mora varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Država mora vsem državljanom ne glede na njihov družbeni in ekonomski položaj ter osebne okoliščine omogočiti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in intelektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture.

4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

5. Spoštovanje načela delitve oblasti in demokratičnega odločanja. Država mora spoštovati načelo delitve oblasti, vladavino prava in demokratično odločanje. Povečati mora neposrednost vpliva volivcev na izbor poslancev ter krepiti oblike participatornega odločanja.

6. Utrjevanje javne lastnine. Način upravljanja lastništva nad bogastvom države določa, kako in v čigavem interesu deluje ekonomski sistem, in je podlaga današnje »demokracije«, ki deluje na podlagi načela »en evro, en glas«; to moramo spremeniti v izvirno načelo demokracije »en človek, en glas« ter demokratizirati lastništvo in nadzor nad skupnim bogastvom.

7. Znanje je temelj razvoja družbe in posameznika. Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonomska rast so neposredno povezani z izobraževanjem in  osvajanjem novih veščin na področjih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlični strokovni in vodstveni  kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Po drugi strani pa je znanje tudi nujni pogoj za formiranje človekovega duha in avtonomnega posameznika.

8. Kultura in umetnost sta stebra narodnostne identitete.  Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin sta kultura in umetnost, še posebej jezik in književnost,  odigrali  in še  vedno igrata bistveno vlogo pri ohranjanju in razvoju skupnosti. Umetnicam in umetnikom moramo omogočimo pogoje, kakršne si njihova nadarjenost in dosežki zaslužijo.

III. IZHODIŠČA ZA PROGRAM DEMOKRATIČNEGA PREPORODA SLOVENIJE

1. Demokratizacija družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij

Za demokratizacijo družbe si bomo prizadevali z:

• doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država, avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin;
• s krepitvijo oblik participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki;
• s spremembo volilnega sistema, ki  bo povečala vpliv volivk in volivcev na sestavo predstavniških teles;  
• z odpravo kadrovanja na strokovne funkcije po političnih kriterijih.

2. Varovanje in krepitev socialnih pravic

• Zagotovili bomo, da država:
• varuje socialne pravice, ki vključujejo pravico do dela, do prebivališča, do kakovostnega javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin;
• zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etničnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin.
• Naš cilj je vključujoča družba, ki vsakomur zagotavlja:
• splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje veščine, zmožnosti in talente;
• delo, ki omogoča dostojno življenje, polno zaposlitev za vse ob skrajšanju delovnega časa, pravično porazdelitev dela med oba spola, enako plačilo za enako delo in zakonsko zagotovilo minimalne plače, ki omogoča dostojno preživetje;
• celovito varstvo pred samovoljnim odpuščanjem, podcenjenim delovnim mestom in nadomeščanjem redne zaposlitve z delom za določen čas in prekarnim delom.
• Javno pokojninsko zavarovanje mora:
• določiti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard;
• spodbujati čim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb.
• Podpiramo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem članom družbe omogočala socialno in ekonomsko varnost.  Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
• Okrepili bomo univerzalno javno financiranje in javno izvajanje zdravstvenega varstva. Javna sredstva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstvene storitve, določene v košarici zdravstvenih storitev. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opustiti in ga nadomestiti z javno dajatvijo.
• Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili  bomo vlaganja v infrastrukturo ter obseg in kakovost storitev. Uveljavili bomo mednarodne in domače zaveze za varstvo invalidov.
• Javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno dograditi in preprečiti poskuse njegovega razgrajevanja. Potrebujemo kakovostno splošno izobrazbo državljanov in znanje, ki jim mora omogočati avtonomno, kritično mišljenje in presojo ter odgovorno ravnanje. Bodoče aktivne državljane mora pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in etičnega ter odgovornega ravnanja z naravo,  na uporabo novih znanj in tehnologij ter na delovanje po načelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi.
• Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega ustvarjanja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturo in umetnost v širokem razponu od  izobraževalnega sistema in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesionalnih in mednarodno primerljivih dosežkov.
• Zavzemamo se za pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za večjo dostopnost mladih do stanovanj (državna poroštva, davčne vzpodbude, stanovanjske zadruge).

3. Večja družbena veljava dela, delitev novo ustvarjene vrednosti

• Uveljavili bomo omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju in enako plačilo za enako delo; omejili bomo prekarno delo in vzpostavili programe za spodbujanje zaposlovanja.  
• Zavzemamo se za pravičnejši sistem obdavčitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov in bolj obremeni veliko premoženje, dediščine in dobičke.
•  Vzpostavili bomo zakonsko podlago deležništvu, delavskim podjetjem in odkupom, delavskemu zadružništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih.

4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh

• Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija, katere cilj ni (zgolj) BDP, temveč blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje, ter ohranjanje naravnega kapitala.
• Uveljavili bomo program razvojnih, ekonomskih  in socialnih politik, ki bodo  uravnotežile rast dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z  davčno podporo  vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja.
• Slovenija mora gospodarsko rast spodbuditi z vlaganji v znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbranimi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator.
• Ohraniti in vzpodbujati moramo krepitev razvojnih jeder slovenske industrije, za kar pa bo morala industrija  predvsem skrbeti sama, saj je od nje same odvisna njena uspešnost na globalnem tržišču.
• Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvoja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaganja v temeljne in uporabne raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vključno  2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP.
• V kmetijstvu je potrebno povečati obseg samooskrbe.

5. Pravičnost sodišč, varovanje družbenega premoženja

• Omogočiti moramo večjo učinkovitost in nepristranskost sodišč, odpravo sodnih zaostankov, uveljavitev pravice do sojenja v razumnem roku in spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara.  
• Uzakonili bomo neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupnega premoženja.  

6. Prepoznavna Slovenija

• Zavzemamo se za družbeno soglasje o temeljnih značilnostih naše skupnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena narava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljudje in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in družbene enakosti,  kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, močni, inovativni in univerzalno sporočilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turizem.

7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj

• Sprejeli bomo dolgoročno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regijam in vsem generacijam omogočal enake in boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov.

8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zaščita zasebnosti

• Uveljavili bomo prenovo medijske zakonodaje, ki naj zagotovi popolno avtonomijo medijev. 
• Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije globalni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo.

9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju

• Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahtevamo odločnejšo in učinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim nekaterih in ki se mora učinkovito boriti proti davčnim utajam in davčnim oazam. Slovenija lahko kljub majhnosti prispeva k prebujanju odgovornosti za bolj etično, solidarno in okoljsko odgovorno podobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Dali bomo pobudo za  vzpostavitev solidarnosti med članicami EU na področju kritičnih problemov zdravstvenega varstva
• V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov, za solidarnost pri izboljševanju življenjskih pogojev in človeškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkoriščanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti za globalizacijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala.

***

V zadnjem letu smo se na podlagi sodelovanja s široko paleto ljudi vprašali: kaj pa, če bi spremenili optiko, skozi katero vidimo svoj svet – od avtoritarnosti in strankokracije k pravi demokraciji, od individualizma, tekmovalnosti in herojskega vodenja k sodelovanju, blagostanju vseh in kolegialnemu vodenju, od enodimenzionalne k trajnostni ekonomiji, od izčrpavanja narave k njenemu obnavljanju? Ali lahko to postane prevladujoč način razmišljanja in dela in ne le seznam predvolilnih gesel? Ali lahko majhna država v svetu parcialnih interesov globalnih sil krene na tako pot? Naš odgovor je: da.

Za uresničevanje te dramatične preusmeritve je potrebna druga vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresničiti.

Ljubljana, 15. oktober 2020

137 podpisnikov (znanstveniki, akademiki, umetniki, menedžerji, politiki):

Dušan Keber, Rado Bohinc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Niko Toš, Vito Turk, Dana Mesner Andoljšek, Milica Antič Gaber, Nenad Čuš Babič, Rajko Bakovnik, Živko Bergant, Marko Bešlič, Milena Mileva Blažič, Lucija Čok, Martin Čopič, Aleš Črnič, Boro Čulibrk, Božidar Debenjak, Bojan Dekleva, Andrej Detela, Andrej Dobnikar, Srečo Dragoš, Božidar Flajšman, Miha Fošnarič, Boris  Frlec, Slavko Gaber, Peter Glavič, Vesna Godina, Boris Gombač, Silva Gomzi, Tatjana Greif, Primož Hainz, Andreja Hartner, Mira  Hladnik, Anita Hrast, Janez Hribar, Spomenka Hribar, Maca Jogan, Tomaž Kalin, Božidar Kante, Darja Kerec, Rudi  Klajnšek, Friderik Klampfer, Matjaž Kmecl, Zdenko Kodelja, Mirt Komel, Bruno Korelič, Igor Koršič, Anica Mikuš Kos, Mojca Šebart Kovač, Bogomir Kovač , Miha Kovač, Jani Kovačič, Mateja Kožuh, Roman Kuhar, Mojca Kumerdej, Bojana Leskovar, Vesna Leskošek, Andrej Lukšič, Ljubica Marjanovič, Jasna Mažgon, Metka Mencin, Miran Mihelčič, Vesna Mikolič, Zdravko Mlinar, Matjaž Mulej, Mojca Drčar Murko, Rajko Muršič, David Neubauer, Boris  A. Novak, Franci Perčič, Borut Petkovšek, Dragan Petrovec, Jože Pirjevec, Rado Pišot, Andrej  Pleterski, Dušan Plut, Andrej Poglajen, Tomaž Poglajen, Marko Polič, Vika Potočnik, Igor Pribac, Igor M. Ravnik, Špela Razpotnik, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Blaž Rozman, Jana S. Rošker, Andrej Rus, Stane Saksida, Renata Salecl, Marjan Sedmak, Remzo Skenderović, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Peter Stegnar, Metka Svetlik, Marjan Šimenc, Vesna Škreblin, Magda Šmon, Iztok Šori, Ivan Šprajc, Renata Šribar, Damijan Štefanc, Jadranka Kocjan Šturm, Peter Tancig, Simona Tancig, Borut Telban, Goran Turk, Lojze Ude, Stanislav Uhan, Andrej Ule, Mirjana Ule, Barbara Vajda, Tomaž Vec, Valerija Vendramin, Matjaž Vesel, Boris Vezjak, Nastja Vidmar, Aleš Vodopivec, Ljubica Vrba, Joško Vučemilo, Tomaž Wraber, Simona Zavratnik, Aleš Završnik, Pavel Zgaga, Marcela Batistič Zorec, Tomaž Zupančič, Tomo Zupančič, Sonja Žorga 

***

(Daljša verzija)

IZHODIŠČA ZA PROGRAM ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO^[1]

UVOD

Slovenija še trideset let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni socialni, ekonomski in politični cilji, ki bodo določili prihodnost njenih državljank in državljanov ter vseh drugih, ki v njej živijo. Kaotični, neusklajeni poskusi vseh dosedanjih vlad pod vplivom tujega in nastajajočega domačega kapitala so v skupnem učinkovanju privedli do usmeritve države v neoliberalni kapitalizem in erozijo demokracije in pravne države. Slovenija se je iz najbolj uspešne članice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, ”uspela” v 30 letih pri vrsti kazalcev poslabšati svoj položaj. Stopnja zaupanja v institucije je med najnižjimi v EU. Namesto Slovenije kot obljubljenega mesta za srečo in svetilnika 21. stoletja postajamo svetilnik začelja konvoja držav evropske skupnosti. Kot da že to ni dovolj, se sedanja vlada povezuje z nekaterimi avtoritarnimi režimi nekdanjega vzhodnega bloka. in s tem oddaljuje od nekdanjega iskanja vzora pri skandinavskih državah.   

Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah  in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov naše družbe. Krepijo se avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacionalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragično dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba…).

Da bi spodbudili odgovorne in demokratične politične sile k opredelitvi skupnih vrednot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki podpisanih civilnih združenj Slovenije pripravili izhodišča za program zavezništva za demokratično Slovenijo.  

Povezuje nas boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, oženju ideološkega pluralizma, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Zavezujemo se resnici in spoštovanju dane besede. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi.

Povezuje nas tudi odgovornost za soustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah.

Druži nas tudi zavedanje, da obstoječi volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije, saj postavlja na vrh izvršilne in zakonodajne veje oblasti posameznike z vrha političnih strank, ne pa predstavnikov, ki bi jih izbrali volivci, kar demokracijo pretvarja v strankokracijo. 

Končno nas povezuje spoznanje, da sedanji ekonomski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo.  Našteti problemi tarejo vse državljane ne glede na njihovo nazorsko, ideološko in politično opredelitev.

Zavezništvo želi odgovoriti na doslej v veliki meri neodgovorjeno vprašanje, v kakšni družbi in v kakšni državi želimo živeti, za kaj se zavzemamo in kaj želimo biti. Z iskanjem odgovorov na ta vprašanja želimo prispevati k zaokrenitvi sedanjih družbenih tokov, ki so za državljanke in državljane ter za planet na katerem živimo, napačni in škodljivi. Ob tem smo prepričani, da nabor temeljnih vrednot, ciljev in ukrepov, zapisanih v tem dokumentu, lahko poveže večino državljanov, ki želijo in zahtevajo, da bi živeli v boljši Sloveniji.

Zavedamo se, da so nekateri naši cilji dolgoročni. Vendar jih je mogoče in tudi nujno potrebno začeti uresničevati takoj, obenem pa onemogočati uveljavljanje usmeritev in aktivnosti, ki bi utrjevali sedanje stanje in dosedanje prakse ter posledično poglabljali krizo. Nekateri naši cilji zahtevajo tudi usklajeno sodelovanje na mednarodni ravni, zato je nujno, da se povezujemo z državami in skupinami, ki razmišljajo podobno, in skupaj z njimi izvajamo pritisk na svetovne centre moči, ki danes določajo trende ekonomskega, političnega in družbenega razvoja.

Za uresničevanje te korenite preusmeritve je potrebna drugačna vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

I. OCENA STANJA

STANJE V SVETU

Socialna pogodba ob evropski integraciji, ki vsebuje omejitev nacionalne suverenosti v zameno za mir in blaginjo, se ne uresničuje. Namesto da bi se razlike v blaginji med članicami EU in med državljani posameznih članic zmanjševale, se povečujejo.   

Osnovni vzrok je neoliberalni kapitalizem, ki ga aktivno izvaja ali se mu vsaj uklanja večina držav po svetu vključno s članicami EU, ki pri razvojnih usmeritvah daje prednost kopičenju lastnine in profita lastnikov pred blagostanjem vseh državljanov. Z neoliberalizmom so povezane ideje ekonomske liberalizacije, vladavine trga, privatizacije dejavnosti in javnega prostora, globalizacije in deregulacije, varčevanje in zmanjševanje javnih izdatkov, deindustrializacija in financializacija. Njihov skupni učinek je družbeno neodgovorna ekonomska in s tem politična dominacija zasebnega kapitala, krčenje socialne države, opuščanje socialnega dialoga, zmanjševanje vloge sindikatov, zmanjšanje družbene veljave dela, socialne pravičnosti in solidarnosti.  Odgovor na zgodovinsko vprašanje razmerja med delom in kapitalom se pospešeno pomika v prid kapitala: denar in lastnina revnih posameznikov in revnih držav se nezadržno pretakata v roke bogatejših posameznikov in držav. S tem se krepi hegemonizacija političnega in splošnega javnega prostora s strani politično-kapitalskih elit.  

Neoliberalizem s pritiski na nenehno zmanjševanje stroškov in pravic iz dela povzroča stagnacijo življenjskega standarda, naraščajočo dohodkovno, premoženjsko in družbeno neenakost, prekarizacijo, socialni damping, outsourcing in ciklične finančne nestabilnosti, onesnaževanje in segrevanje okolja, zmanjševanje biološke raznovrstnosti in izčrpavanje naravnih virov, kar vse generira globalne migracije. Povečuje se neenakost med državljani, brezposelnost, revščina, onesnaževanje okolja, neprostovoljne migracije, kulturni konflikti, nacionalizem in terorizem. Težišče konflikta se prenaša z odnosov med bolj in manj razvitimi državami na odnose med razredi.

Vzpodbujanje količinske rasti proizvodnje in ustvarjanje dobička ne glede na posledice za okolje in blagostanje ljudi negativno vplivajo na temeljne vrednote kot so enakost, solidarnost in okoljska vzdržnost. Vzpodbujanje potrošništva je nova oblika nesvobode.

Napredek na račun tehnološkega razvoja se asimetrično pretaka v bogastvo kapitalske manjšine. Nekateri razvojni prodori, kot so digitalizacija, robotizacija, strojno učenje in umetna inteligenca, bodo brez premišljene regulacije omogočili še večje izsiljevanje in izkoriščanje delavcev s strani kapitala in povečali neenakost.

Odziv EU na finančno krizo z desetletjem varčevanja, podrejanjem ciljev socialne kohezije fiskalni konsolidaciji, odrivanjem skrbi za zdravje in socialno varnost ter družbene odgovornosti do dela  iz agende EU, zmanjševanjem demokratičnega nadzora nad globalnimi finančnimi institucijami in opuščanjem socialnega dialoga je pospešil družbene neenakosti, politične polarizacije, nedemokratične odklone in populizem. Ogroženi so temelji demokracije.

Legitimnost posredne (predstavniške) demokracije se ruši. Vse manj ljudi voli, volitve potekajo kot tekmovanje osebnosti in ne programov, izbor volivcev se vse pogosteje izkaže za zgrešenega, članstvo v političnih strankah opazno upada, kljub temu pa jim predstavniška demokracija zagotavlja absolutno moč. Državi vladajo voditelji strank, kar je daleč od demokracije kot vladavine ljudstva.

STANJE V SLOVENIJI

Vse navedeno se v najbolj surovi obliki odraža v nekdanjih državah vzhodnega bloka ter novo nastalih balkanskih državah,  tudi v  Sloveniji. Slovenija ki je bila v času osamosvojitve najbolj ekonomsko uspešna država med vsemi ”tranzicijskimi državami ”, je ob osamosvojitvi brez posvetovanja z državljani v temeljih spremenila politični in ekonomski sistem ter lastninska razmerja, prevzela temeljne značilnosti kapitalističnega sistema vključno z zgodovinsko krivico, da ustvarjena presežna vrednost in pravice upravljanja pripadajo le lastnikom kapitala, ne pa tudi drugim soustvarjalcem. Ekonomska politika dosedanjih slovenskih vlad in parlamentov je nekritično sledila vzorcem  neoliberalnega kapitalizma, kar se kaže v prerazporejanju javnega denarja na škodo družbenega standarda (izobraževanja, šolstva, znanosti, zdravstva, socialnega varstva, kulture in varstva okolja), naraščajoči privatizaciji šolstva in zdravstva in povečevanju deleža nestalnega (prekarnega) dela.  Ti ključni premiki so povečali ekonomsko in socialno neenakost državljanov.

Za razliko od »starih demokracij«, kjer se je proces lastninjenja že davno končal in je njihov cilj ohranjanje obstoječega  stanja, koncentracija lastništva in izrivanje konkurence, pa v Sloveniji zaradi njenega šele nedavnega prehoda v kapitalistični družbeni red še vedno poteka boj med politično-ekonomskimi lobiji za oblast in prisvajanje donedavnega družbenega premoženja in dobička pri njegovi razprodaji, ki jo podpira vsakokratna vladajoča politika. V desetletjih napol legalnega in nebrzdanega plenjenja smo po ocenah tujih strokovnjakov izgubili premoženje v vrednosti treh državnih proračunov. Filozofija plenjenja družbenega premoženja še vedno prisotna in jo zasledimo tako  na področju zdravstva, šolstva  in na drugih javnih  področjih. Črna luknja (nekaj milijard evrov) v bankah ni prinesla nobene streznitve.

Boj za oblast in za prilaščanje družbenega premoženja poteka prikrito v ozadju ideoloških spopadov, prikrojevanja zgodovine in nenehnih provokacij, ki preusmerjajo pozornost javnosti, njegove posledice, ki segajo v vse družbene sfere; pa so zlasti:

• kršenje demokratičnih standardov, avtoritaren in partitokratski način vladanja, korupcija, klientelizem in zloraba javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznikov, politično obvladovanje gospodarstva, diskreditacija in podrejanje pravosodja in policije, širjenje lažnivih vesti o slovenskem pravosodju in medijih v mednarodnem prostoru;
• zmanjševanje avtonomije javnih ustanov, ustrahovanje javnih uslužbencev in uslužbenk, omejevanje kulturne raznolikosti in ideologizacija šolstva, javno sramotenje  uglednih pripadnikov slovenske znanosti in kulture ter novinarjev in medijev s strani nosilcev oblasti;
• nizka raven kulture političnega komuniciranja, zloraba ideoloških razlik za poglabljanje sovražnosti in netenje ideološke vojne, govorica nestrpnosti, izključevalnosti in osebnih diskvalifikacij, potvarjanje zgodovinskih dejstev, enostransko prisvajanje zaslug za osamosvojitev in druge dosežke ter prelaganje krivde za neuspehe na nasprotnike;   
• nepripravljenost na spopad s korupcijo, neučinkovito in netransparentno delovanje pravne države, politično obvladovanje policije, zaradi katerega prekrški in kazniva dejanja ostajajo namerno nezaznani in nekaznovani, nepošteno pridobljena lastnina pa v rokah tistih, ki so jo ukradli;
• razdeljevanje preostankov javne lastnine med politične somišljenike in povečevanje socialnih razlik z nameravano spremembo davčne zakonodaje v prid najpremožnejših, kupovanje socialnega miru z delitvijo denarja na podlagi enormnega zadolževanja, ki bo bremenilo naslednje generacije;
• poraba sredstev za individualno porabo, infrastrukturo in vojsko, ne pa za razvojna vlaganja v javno izobraževanje, znanost, tehnologijo, javno zdravstvo, kulturo, socialno varstvo in okolje;
• sistematično zniževanje državnega proračuna za kulturo in umetnost ter čedalje bolj poniževalno izčrpavanje umetnic in umetnikov, posebej tistih v svobodnem statusu, ob hkratnem zaklinjanju, da je bila samostojnost države potrebna predvsem zaradi zavarovanja kulturne in jezikovne avtonomije;
• oblikovanje strankarskega medijskega sistema, zaviranje avtonomije medijev in njihovega kritičnega poročanja, oviranje dostopa do obveščenosti, predlog za rekonstrukcijo medijskega prostora in odtegnitev dela financiranja javnega servisa v prid strankarskih glasil; 
• oviranje vladavine prava (postavitev strankarskih ljudi na položaje organov pregona, politično usmerjanje izbranih predkazenskih postopkov), omejevanje človekovih pravic in svoboščin (oviranje zbiranja ljudi), zloraba parlamentarizma (ustanovitev koalicijske samo-preiskovalne komisije);
• povezovanje s članicami EU in mednarodne skupnosti z avtoritarnimi težnjami in podpora njihovemu zavračanju znanstvenih dejstev o podnebnih spremembah in okoljskih omejitvah rasti ter dogovora, da je spoštovanje človekovih pravic kot temelj vladavine prava pogoj za pridobitev sredstev EU.

II. VREDNOTE IN NAČELA ZAVEZNIŠTVA

VREDNOTE

Naše temeljne vrednote so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravičnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odločno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, proti reviziji zgodovine in proti obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju sovraštva.

NAČELA

Zavezani smo naslednjim načelom:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Človekove pravice in svoboščine, kot jih opredeljuje Splošna deklaracija človekovih pravic OZN iz leta 1948, so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine. Obstoječih pravic in svoboščin ni mogoče zmanjševati; z orodji večine se ne smejo zmanjševati pravice in svoboščine manjšin in ranljivih skupin. Pravice in svoboščine posameznika spremlja tudi njegova odgovornost za vzpostavljanje in vzdrževanje pogojev, ki omogočajo njihovo uveljavljanje in varovanje.

2. Država je servis vseh državljank in državljanov. Država mora biti servis državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravičnosti in solidarnosti, za zaščito javnih dobrin in lastnine, za zaščito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega družbenega nadzora in omejitev. Ceerkev je ločena od države.

3. Javno dobro in enake možnosti za vse. Država mora varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Država mora vsem državljanom ne glede na njihov družbeni in ekonomski položaj ter osebne okoliščine omogočiti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in intelektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture. Prizadevati si mora, da lahko vsi ne glede na svoj izhodni položaj dosežejo rezultate, ki ustrezajo njihovim sposobnostim, potrebam in željam. Manjšinam in ranljivim družbenim skupinam mora to zagotavljati tudi s pozitivno diskriminacijo.

4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

5. Spoštovanje načela delitve oblasti in demokratičnega odločanja. Država mora spoštovati načelo delitve oblasti, vladavino prava in demokratično odločanje. Povečati mora neposrednost vpliva volivcev na izbor poslancev ter krepiti druge oblike participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki. Omogočiti mora razmere za uveljavljanje javnega dialoga, v katerem vsi zainteresirani člani družbe prispevajo k iskanju najboljših rešitev.

6. Utrjevanje javne lastnine. Način upravljanja lastništva nad bogastvom države (premoženja, dobrin in podatkov) določa, kako in v čigavem interesu deluje ekonomski sistem, in odločata o distribuciji bogastva in moči. To je podlaga današnje »demokracije«, ki deluje na podlagi načela »en evro, en glas« in ki jo moramo spremeniti v izvirno načelo demokracije »en človek, en glas«. To zahteva demokratizacijo lastništva in nadzora nad skupnim bogastvom z raznolikimi modeli lastništva od lastništva države, občine in lokalne skupnosti do delavskega in zadružnega lastništva.

7. Znanje je temelj razvoja (družbe in posameznika). Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonomska rast so neposredno povezani z izobraževanjem v smeri avtonomije vednosti in osebne integritete ter  osvajanjem novih veščin na področjih temeljnih in uporabnih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlični strokovni in vodstveni  kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Brez tega doslej zanemarjenega segmenta ne bo razvoja Slovenije v razvito, neodvisno in gospodarsko močno državo.

8. Kultura in umetnost kot svojstvo narodnostne identitete. Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin sta kultura in umetnost odigrali  bistveno vlogo ohranjanja in razvoja skupnosti. To še posebej velja za jezik in književnost. Kultura in umetnost sta bili tudi glavni navdihovalki odpora in upora zoper vse nedemokratične družbene sisteme od avstroogrskega imperija do današnjih domačih avtokratov. Umetnicam in umetnikom moramo omogočimo pogoje, kakršne si njihova nadarjenost in dosežki zaslužijo, kar se bo pozitivno obrestovalo celotni družbi in bo odsevalo tudi pri ugledu Slovenije v mednarodnem prostoru.

III. PROGRAM ZAVEZNIŠTVA

1. Demokratizacija družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij

Demokratizacijo družbe bomo uveljavili:

• z doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država, avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom, spoštovanje človekovih pravic ter zagotavljanje državljanskih svoboščin;
• z uveljavitvijo neposrednega vpliva državljank in državljanov na izbor poslank in poslancev Državnega zbora in s krepitvijo oblik participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki kot so ljudska nezaupnica, referendumi, participativno sprejemanje občinskih in državnih razvojnih programov in proračunov ter vpliv reprezentativnega dela civilne družbe in znanstvenih institucij na odločanje v politiki ter na nadzor in izvajanje politik;
• z uveljavitvijo medsebojne neodvisnosti zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, odprtosti parlamenta do pobud in predlogov javnosti in civilne družbe preko institucionaliziranih poti posvetovalne demokracije ter večje odgovornosti poslancev za strokovno pripravo zakonodaje;
• z uveljavitvijo sprememb volilnega sistema z uvedbo enega ali več preferenčnih glasov, odgovornosti poslank in poslancev njihovim volivkam in volivcem in uvajanjem sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba;
• z uveljavitvijo nepovezljivosti političnega z ekonomskim mandatom in prepovedjo oz. odpravo kadrovanja na strokovne in poslovodne funkcije po političnih kriterijih;
• z uveljavitvijo načela objektivne preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno strokovno in izkustveno podlago ter izpolnjujejo mednarodne standarde človekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO) in kakovosti življenja (WHO, FAO), okoljske in druge standarde ter cilje vzdržnega (trajnostnega) razvoja (OZN).   

2. Varovanje in krepitev socialnih pravic

• Zagotovili bomo, da država:
• varuje pridobljene socialne pravice, ki vključujejo pravico do dela, do prebivališča, do kakovostnega javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin;
• zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etničnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin, ki jih ogrožajo predsodki večine; da omogoči enakopravno predstavništvo žensk pri vodenju javnih ustanov in zasebnih korporacij;
• Naš cilj je vključujoča družba, ki vsakomur zagotavlja:
• splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje veščine, zmožnosti in talente, v kateri vsi lahko prispevajo in nihče ne ostane zunaj. Državljani morajo imeti možnost, da sami odločajo o tem, kako bodo preživeli svoje življenje; imeti morajo čas za delo, družino in prijatelje, za politično udejstvovanje, za stalno izobraževanje in usposabljanje, za prosti čas in kulturo.
• delo, ki omogoča dostojno življenje, in polno zaposlitev za vse ob skrajšanju delovnega časa, pravično porazdelitev dela med oba spola, enako plačilo za enako delo in zakonsko zagotovilo minimalne plače, ki omogoča dostojno preživetje;
• celovito varstvo pred samovoljnim odpuščanjem, podcenjenim delovnim mestom in nadomeščanjem redne zaposlitve z delom za določen čas in prekarnim delom;
• Javno pokojninsko zavarovanje mora:
• določiti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard, in zagotavljati zakonsko določeno pravično valorizacijo vseh vrst pokojnin in drugih socialnih dajatev z rastjo plač;
• spodbujati čim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb. Upokojenec mora imeti pravico, da še naprej za plačilo opravlja gospodarsko ali drugo ustvarjalno  dejavnost, ne da bi izgubil pokojnino, in je pri tem davčno izenačen z drugimi.
• Zagovarjamo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem članom družbe omogočala socialno in ekonomsko varnost. Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
• Finančno in kadrovsko bomo okrepili univerzalno javno zdravstveno varstvo, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in državnega proračuna. Zdravstveni prispevek ne sme biti regresiven, zato je potrebno ukiniti dohodninsko olajšavo zanj. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opustiti in ga nadomestiti z javno dajatvijo. Javna sredstva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstvene storitve, določene v košarici zdravstvenih storitev, zato je potrebno obseg javnega financiranja, izraženega z deležem BDP, približati zgornji četrtini držav EU. Plačevanje iz žepa ne sme presegati 15% vseh sredstev za zdravstvo.
• Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili  bomo vlaganja v infrastrukturo ter obseg in kakovost storitev, namenjenih starostnikom. Uveljavili bomo mednarodne in domače zaveze za varstvo invalidov.
• Mednarodno primerljiv, celo nadpovprečno učinkovit javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno dograditi in preprečiti poskuse njegovega razgrajevanja. Področje edukacije mora biti sposobno sodelovati pri oblikovanju družbe, ki bo zmanjšala družbene neenakosti in povečala sodelovanje ter solidarnost ob ohranjanju in poudarjanju pravice in možnosti živeti različno in v razlikah. Potrebujemo kakovostno splošno izobrazbo državljanov in znanje, ki jim mora omogočati avtonomno, kritično mišljenje in presojo ter odgovorno ravnanje. Bodoče aktivne državljane mora pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in etičnega ter odgovornega ravnanja z naravo in uporabo novih tehnologij ter na delovanje po načelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi.
• Zavzemamo se za kulturno raznolikost in možnost udeležbe vseh v kulturnem bogastvu družbe. Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega samoizražanja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturno in umetniško ustvarjanje kot prvobitno svojstvo narodnostne identitete v tistem delu, kjer njegovih stvaritev ni mogoče v zadostnem obsegu uveljaviti na trgu, in s tem ustvarjati ugodne razmere za svobodno kulturno ustvarjalnost. To velja za umetnost v širokem razponu od  izobraževalnega sistema in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesionalnih in mednarodno primerljivih standardov. Umetnost in kulturne dejavnosti morajo biti polno integrirane v proces učenja, kar bo sprostilo ustvarjalni potencial vsakega posameznika in posameznice in prispevalo k opuščanju kulture neodgovornega potrošništva.
• Spodbudili bomo pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za večjo dostopnost mladih do stanovanj v obliki državnega poroštva za stanovanjske kredite, davčnih vzpodbud za prvi nakup stanovanja in stanovanjskih zadrug.

3. Večja družbena veljava dela, delitev novo ustvarjene vrednosti

• Družbena veljava dela pomeni pravico do dostojnega in pošteno plačanega dela ter status dela kot podlage za socialne in korporacijske pravice.  Uveljavili bomo:
• družbeno sprejemljiv in zakonsko omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju;
• minimalno plačo, ki zaposlenemu in njegovi družini omogoča doseganje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in minimalen dohodek, ki ne sme biti pod pragom revščine;
• pravno opredelitev, omejevanje in postopno odpravo nedopustnega prekarnega dela in vzpostavitev protiprekarnih zaposlitvenih standardov;
• programe za spodbujanje zaposlovanja mladih, žensk in ljudi brez stalne zaposlitve.
• Uveljavili bomo pravičnejši sistem obdavčitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov, zmanjša obremenitev nizkih dohodkov, poveča obremenitv pri najvišjih dohodkih in bistveno več črpa iz velikega premoženja, dediščin, kapitalskih dobičkov in dobička podjetij.
• Uzakonili bomo prenovo korporacijske in delavske zakonodaje tako, da bo:
• pravica do upravljanja in udeležbe na dobičku priznana tudi na temelju dela in da bo korporacijska družbena odgovornost uzakonjena ko dolžnost korporacijskih direktorjev;
• uveljavljena obvezna udeležba zaposlenih v dobičkih gospodarskih družb, kadar družbeniki namenijo dobiček za dividende;
• vzpostavljena zakonska podlaga deležništvu, delavskim odkupom, delavskemu zadružništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih;
• da bodo državne spodbude in subvencije podjetjem pogojene z uveljavljanjem delavskih pravic in zagotavljanjem dogovorjenih plačnih razmerij med zaposlenimi.

4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh

• Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija. To je ekonomija, katere cilj ni le rast BDP, temveč blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje. Poleg gospodarske donosnosti mora trajnostna ekonomija upoštevati druge odločilne izzive za ljudi in naš planet, ki so hkrati tudi ključni za trajnostni razvoj, med drugim socialno pravičnost, izmenjavo dobrin, solidarnost, participativno vodenje in ohranjanje naravnega kapitala. Sodelovanju daje prednost pred konkurenco, skrbi za naravo pa prednost pred njenim izčrpavanjem. Pri tem se bomo oprli na dejstvo, da to novo razumevanje družbene odgovornosti korporacij zagovarjajo najuglednejše svetovne javne in zasebne finančne in gospodarske institucije. 
• Za uveljavitev trajnostne ekonomije bo potrebno vzpostaviti politični, davčni in regulativni okvir, ki bo podpiral uporabo njenih modelov (n.pr. funkcionalne ekonomije, ekonomije delitve in krožnega gospodarstva), odpravljal ovire za njeno uveljavljanje in oblikoval jasno vizijo, v kateri bo trajnostnost upoštevana kot temelj posodobitve socialno-ekonomskega modela, spodbujal vključevanje družbeno-okoljskih zunanjih dejavnikov v ekonomsko razmišljanje in usmeril davčno politiko v okoljske davke. Negativni vplivi na okolje morajo biti vključeni v ceno.
• Delovanje finančnega in bančnega sektorja bo potrebno na novo opredeliti, da bi postal trajnosten, in drugače opredeliti pojem tveganja: vanj bo potrebno vključiti dolgoročna okoljska in socialna vprašanja ter vprašanja mikro- in makroupravljanja.
• Uveljavili bomo program ¨Gospodarski razvoj za blaginjo vseh ljudi¨, to je program razvojnih, ekonomskih  in socialnih politik, ki bodo  udejanjile uravnoteženje rasti dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z  davčno podporo  vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja.
• Slovenija mora hitreje dohitevati razvite države v produktivnosti oziroma BDP. Gospodarsko rast mora spodbuditi z vlaganji v visoko šolstvo in znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbranimi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator.  
• Uveljavili bomo razvojne ukrepe, ki naj zagotovijo doseganje višje dodane vrednosti, združevanje malih proizvajalcev za skupen nastop na svetovnih trgih, spodbujanje podjetništva in stabilnega ter spodbudnega gospodarskega okolja. Ohraniti moramo in krepiti razvojna jedra slovenske industrije ter vzpostaviti trden in zaupanja vreden bančni sistem.
• Korenita posodobitev raziskovalnega in visokošolskega sistema je nujna. Podpiramo program 1.000 novih mladih raziskovalcev do leta 2022 in 2,000 do leta 2025. Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvoja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaganja v raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vključno  2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP. Pri tem je treba ohranjati ravnotežja med temeljnim in uporabnim raziskovanjem in med različnimi disciplinami. Zagotavljati je treba spoznavnoteoretsko raznolikost in gojiti tudi družboslovje in humanistiko. Za Slovenijo kot občutljivo entiteto je ta plat znanstvenega raziskovanja še posebej pomembna zaradi njene vloge v nacionalni kulturi in ohranjanju demokratične državljanske kulture. Potrebno je zagotoviti moderno raziskovalno opremo, financiranje raziskav na podlagi mednarodno uveljavljenega ocenjevanja kvalitete projektov, boljše delovne pogoije, štipendiranje in spodbudno nagrajevanje uspešnosti.
• Sprejeti moramo srednjeročni in dolgoročni program razvoja Slovenije z jasno vizijo podjetniškega podpornega okolja v prihodnosti, upoštevaje spoznanje, da mora upravljanje hitro rastočega, dinamičnega podjetja temeljiti na podjetniški viziji in kulturi ter na podjetnikovi družbeni odgovornosti za rast, okolje in družbeni razvoj ter blaginjo. Prizadevali si bomo za vzpostavljanje  ugodnejših podpornih in s tujimi investitorji izenačenih pogojev za investiranje ter za razvoj podjetniške pobude in ustvarjalnosti ter podjetništva. Podjetniki v RS so pomembni ustvarjalci nove vrednosti in družbenega bogastva ter glavni motor gospodarske rasti in novih zaposlitev. Tako kot vsako ustvarjalno delo tudi podjetništvo temelji na inovaciji in prevzemanju tveganj, zato predstavlja samostojno podlago za pravice upravljanja in udeležbe na presežni dodani vrednosti.
• V kmetijstvu je potrebno povečati obseg samooskrbe.
• Slovensko gospodarstvo se mora usmeriti v razreševanje izziva sobivanja z naravo ter v nove vire energije, nove materiale in nove tehnologije.
• Turizem kot ena od ključnih gospodarskih panog bo moral postati bolj družbeno in okoljsko odgovoren in dostopen vsem prebivalcem. Razvijati se mora vzdržno in v partnerstvu z okoljem, lokalnimi prebivalci in njihovo kulturo.

5. Pravičnost sodišč, varovanje družbenega premoženja

• Uveljavili bomo:
• večjo učinkovitost in nepristranskost sodišč ter učinkovit program za odpravo sodnih zaostankov in uveljavitev pravice do sojenja v razumnem roku;   
• spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara, in ki naj velja od leta 1991 naprej;
• neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupnega premoženja ter zlorabo javnih pooblastil.
• zakonske podlage za ustrezno odškodnino skupinam, ki so bile v nedavni preteklosti žrtve  političnih in administrativnih napak, medijskih napadov in realnega zmanjšanja človekovih pravic: izbrisanim, Romom in drugim ranljivim skupinam.

6. Prepoznavna Slovenija

• Dosegli bomo družbeno soglasje o temeljnih značilnostih naše skupnosti, ki naj predstavljajo njeno trajnejšo identifikacijo in ki jih slovenska družba sprejema kot vrednote, ki jo opredeljujejo, določajo njene razvojne prioritete na gospodarskem in družbenih področjih ter so osnova njene mednarodne prepoznavnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena narava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljudje in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in družbene enakosti,  kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, močni, inovativni in univerzalno sporočilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turizem.
• Razvojne prioritete so naslednje:
• smotrna in trajnostna uporaba naravnih danosti (turizem, razvoj prometa in transporta, izkoriščanje lesnega bogastva);
• pospešen razvoj človeških zmogljivosti in znanja (za izboljšanje izobrazbene strukture in lažji sprejem in razvoj novih tehnologij), učinkovitost študija in kakovost pridobljene izobrazbe (povečanje obsega vlaganj na študenta in izboljšanje razmerja med učitelji in študenti), povečanje vlaganje v znanje in nove tehnologije;
• podpora gospodarstvu, posebej slovenskim pojetjem, ki so uspela v globalnem prostoru, z namenom osvajanja novih trgov, razvoja novih tehnologij in ustvarjanja novih delovnih mest;
• omogočanje enakih možnosti in čim večje socialne kohezije, ki zagotavljajo osebno dostojanstvo in mobilizacijo človeških virov, preprečuje izgubo energije v neracionalnih konfliktih ter beg možganov.

7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj

• Sprejeli bomo:
• dolgoročno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regijam in vsem generacijam omogočal enake in boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov. Razvoj mora omogočati smotrno rabo regionalnih virov, povečevati prehransko samooskrbo, ščititi potrošnike in varovati okolje.
• dolgoročen razvojni načrt, ki mora doseči širok družben konsenz in s katerim moramo obnoviti ugled in zaupanje domačih in tujih kreditorjev, vlagateljev, kupcev in obiskovalcev. Pri tem je ključna tudi fiskalna politika, ki mora težiti k proračunski zmernosti in ki bo ob uvedbi avtomatskih proračunskih stabilizatorjev dosegala dolgoročno  izravnan proračun in nizko zadolženosti države.

8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zaščita zasebnosti

• Uveljavili bomo posodobitev in prenovo medijske zakonodaje, ki naj okrepi pravo avtonomijo medijev in njihovo objektivno in kritično poročanje, obenem pa določi kriterije za prepoznavo in izločanje lažnih novic, nedopustnih posegov v zasebnost in človeško dostojanstvo  in sovražnega govora. 
• Današnji mediji ne zagotavljajo zadostnih informacij, ki jih potrebujejo aktivni državljani za sodelovanje pri odločanju. Za demokratizacijo medijskega sistema so potrebni novi modeli javnega lastništva in upravljanja ter zagotavljanja avtonomnosti  javnih medijev. Ohraniti in krepiti je potrebno finančno soudeležbo države v interesu vzdrževanja javnega prostora.   
• Preprečili bomo, da bi se javna sredstva uporabljala za financiranje glasil, ki zastopajo strankarske ali druge parcialne interese.
• Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije globalni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo aktivnih digitalnih državljanov, univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin ter polno dostopnost do podatkovnih zbirk v javni in državni lasti po načelih odprte vlade, kar zajema tudi orodja za nadzor delovanja države. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito intelektualne lastnine in zasebnosti.  

9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju

• Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahtevamo odločnejšo in učinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim nekaterih. Dali bomo pobudo za  vzpostavitev solidarnosti med članicami EU na področju kritičnih problemov zdravstvenega varstva. Slovenija lahko ne glede na svojo majhnost odigra vidno vlogo v prebujanju občutka odgovornosti za bolj etično, solidarno in okoljsko odgovorno podobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Postati mora napredna in spoštljiva večkulturna družba, ki se regijsko in globalno povezuje, izmenjuje ideje in sodeluje v mednarodnih prizadevanjih za koristi vseh državljanov EU in sveta.
• Sooblikovali bomo prenovo EU kot demokratične, socialne, ekološke in miroljubne zveze, ki daje prednost socialnim pravicam pred tržnimi svoboščinami, za višje in boljše standarde socialne in okoljske zaščite, za izpolnjevanje zelenih ciljev za prehod v brezogljično družbo, za obdavčitev korporacij in bogastva, za demokratičen nadzor Evropske centralne banke, za koordiniran in demokratičen nadzor ekonomske politike, ki mora preprečevati nelojalno nižanje cen z znižanjem plač ter slabšanjem delovnih pogojev, socialnih prejemkov in okoljskih standardov in za EU, ki ne bo diskreditirala evropske ideje.
• V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali:
• za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov, za svet brez orožja in sredstev za masovno uničenje,  za prepoved izvoza orožja;  in zoper ekonomsko izkoriščanja držav v razvoju.
• za mednarodno sodelovanje in solidarnost pri izboljševanju življenjskih pogojev in človeškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkoriščanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti;
• za globalizacijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala s pomočjo krepitve obstoječih ali novih predstavniških teles in vzpostavitve globalnega socialnega partnerstva; za izenačevanje pravic iz dela na globalni ravni;
• za boj proti davčnim utajam in davčnim oazam;
• za politiko aktivnega multilateralizma, ki temelji na enakopravnem sodelovanju med nacionalnimi državami  pri soočanju s številnimi izzivi sodobnega sveta, in ki postavlja v ospredje zaščito skupnih in javnih dobrin človeštva;
• za zaščito slovenskega nacionalnega in kulturnega interesa in pravice manjšin v sosednjih državah.
• Zoperstavili se bomo populističnim, nacionalističnim in suverenističnim politikam, ki spodkopavajo obstoječi sistem mednarodnih institucij, ki temeljijo na splošno sprejetih pravilih mednarodnega prava.
• Spoštovanje Ustave Republike Slovenije tudi v zunanji politiki pomeni zavzemanje za pravično in pravno urejeno mednarodno skupnost, ki jo varuje sistem kolektivne varnosti in mednarodni mehanizmi varovanja človekovih pravic. 

IV PREDLOGI ZA USTAVNE IN ZAKONSKE SPREMEMBE

Zavzemali se bomo za politični dogovor o ustavnih in zakonskih spremembah, ki naj utrdijo predlagane usmeritve.

1.  Politični sistem                                 

• imenovanje vlade po pravilu  t.i. polnega mandatarstva (predsednik vlade sam imenuje in razrešuje ministre svoje vlade);
• odpraviti je treba pristojnost zakonodajne veje oblasti na področju kadrovske politike v sodstvu; vse pristojnosti na tem področju morajo preiti na predsednika republike, sodni svet in sodstvo; 
• zagotoviti polno avtonomijo sodne oblasti;
• povečati odgovornost Državnega zbora za pripravo zakonov in drugih aktov in zmanjšati njegovo odvisnost od izvršne oblasti;

2.  Volilni sistem

• dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev in z absolutnim  preferenčnim glasom s ciljem, da se v največji možni meri zagotovi vpliv državljank in državljanov na izbiro poslancev;
• pilotska uvedba e-volitev na področju predčasnega glasovanja in glasovanja iz tujine ter volitve na delovni dan; 
• javna razprava o uvedbi volilne pravice s 16 leti;
• uvedba instituta odpoklica županov in občinskih svetnikov ter poslancev in  predsednika države;
• uvedba instituta neizvoljivosti za osebe, pravnomočno obsojene z več kot 6 let zaporne kazni.

3.  Neposredna demokracija

• uvedba participatornega proračuna na državni in lokalni ravni in zagotovitev participacije na vseh ravneh odločanja, državni občinski in  korporativni, vključno z demokratičnim nadzorom delovanja javnih institucij;
• sprostitev omejitev glede zakonov, o katerih je dopusten zakonodajni referendum, in vzpostavitev drugih sistemov za ugotavljanje volje ljudstva in praks sodelovanja ljudi pri odločanju in posledično ravnanje državnih organov;
• ustavna prepoved, da stranke izključno po političnih kriterijih kadrujejo vodstva,  nadzorne svete in upravne odbore korporacij v javni lasti in svete ter vodstva javnih zavodov;
• vzpostavitev ustavne podlage za neodvisne kadrovske akreditacijske svete na državni in občinski ravni z večino predstavnikov stroke in civilne družbe.

4.  Javno dobro,  javna lastnina in javni interes

• ustavna prepoved privatizacije javne lastnine in javnih služb ter prepoved izvajanja javnih služb kot profitne dejavnosti;
• natančnejša ustavna opredelitev ločenosti države in cerkve;
• ustavno določilo, da se presežek prihodkov nad odhodki javnih služb in koncesionarjev lahko investira samo v razvoj javne službe;
• jasnejša ustavna opredelitev avtonomije univerz in znanstvenih inštitutov ter strokovne avtonomije vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bo preprečevala politizacijo na tem področju;
• ustavna opredelitev avtonomnosti oseb javnega prava, ki izvajajo javni servis na področju javnega obveščanja;
• nacionalizacija blejskega otoka in pomembnih področij Triglavskega narodnega parka kot simbolov slovenstva in skupnega dobra.  

V. SKLEP

V zadnjem letu smo se na podlagi sodelovanja s široko paleto ljudi vprašali: kaj pa, če bi spremenili optiko, skozi katero vidimo svoj svet – od avtoritarnosti in strankokracije k pravi demokraciji, od individualizma, tekmovalnosti in herojskega vodenja k sodelovanju, blagostanju vseh in kolegialnemu vodenju, od enodimenzionalne k trajnostni ekonomiji, od izčrpavanja narave k njenemu obnavljanju? Ali lahko to postane prevladujoč način razmišljanja in dela in ne le seznam predvolilnih gesel? Ali lahko majhna država v svetu parcialnih interesov globalnih sil krene na tako pot? Naš odgovor je: da.

Za uresničevanje te dramatične preusmeritve je potrebna drugačna vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresničiti.

V okvirih civilnodružbenih skupin: Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija, Gibanje za družbeno odgovornost, Forum za demokracijo smo Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo pripravili:

dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. Rudi Rizman, dr. Slavko Splichal  , dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk, dr. Niko Toš

Ljubljana, 1. oktober 2020 

---

[1] Besedilo deloma povzema naslednje dokumente:

• MANIFEST ZA DRUGAČNO SLOVENIJO, Programske usmeritve Odbora za pravično in solidarno družbo, 2012
• 10 ZAHTEV GIBANJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST, 2018
• IZJAVA Akademije za družbeno odgovornost, maj 2020

Ref. Ares(2020)5137554 -30/09/2020

EVROPSKA KOMISIJA                                                     

GENERALNI DIREKTORAT ZA MIGRACIJE IN NOTRANJE ZADEVE

Direktorat C: Migracije, zaščita in vizumi

Enota C.3: Azil

Bruselj HOME.C.3

Spoštovani,

Zahvaljujem se Vam za Vaše elektronsko sporočilo z dne 26. avgusta 2020, ki vsebuje pritožbo skupine „5 pred 12“ pri Evropski komisiji ter različnih mednarodnih in slovenskih organih v zvezi z migranti, ki protestirajo in gladovno stavkajo, ter v katerem opozarjate na ravnanje slovenskih organov s temi migranti ter obsojate pogoje sprejema in kršitve človekovih pravic v centru za tujce v Postojni. Navedli ste tudi, da prosilci za azil nimajo dostopa do pravne pomoči, nevladnih organizacij in zdravstvene oskrbe. Pozvan sem bil, naj kot vodja enote za azil pri GD za migracije in notranje zadeve odgovorim na Vaš dopis.

Evropska komisija zelo resno obravnava obtožbe o kršitvah človekovih pravic. Trdno smo prepričani, da sedanja kriza zaradi COVID-19 zahteva večjo solidarnost z državami članicami in med njimi, zlasti do najbolj prizadetih in najranljivejših skupin. Prav tako je ključnega pomena, da Evropska unija izpolnjuje svojo dolžnost in pomaga osebam, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Pravica do azila je določena v Pogodbi EU in mednarodnem pravu ter mora biti zagotovljena.

Komisija je ob obtožbah o slabem ravnanju z migranti vedno zaskrbljena in takšne primere jemlje resno. Domnevne kršitve pravil EU morajo obravnavati zadevne države članice. Evropska komisija bo pri opravljanju svoje vloge kot varuhinje Pogodbe spremljala primere, v katerih organi držav članic sistematično kršijo pravo EU, bodisi na podlagi upravne prakse bodisi s sprejetjem nacionalne zakonodaje, ki ni v skladu s pravili EU. Komisija nima pooblastil za preiskovanje posameznih primerov, vendar vztraja, da bi morali pristojni nacionalni organi za vse utemeljene obtožbe izvesti nepristransko preiskavo.

Ker ste pritožbo poslali tudi slovenskim organom, predpostavljamo (če nas ne obvestite o nasprotnem), da se strinjate, da se pritožba deli s slovenskimi organi, da bi jih opozorili na vaše pomisleke glede centra v Postojni. Komisija Vas bo obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s to zadevo.

S spoštovanjem,

[e-podpis]

Henrik Nielsen

Vodja enote

Boris Novak, Slovenija

Evropska komisija, 1049 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË – telefon: +32 22991111

Elektronsko podpisan dne 30/09/2020 ob 17:01 (UTC+02) v skladu s členom 11 Sklepa Komisije C (2020) 4482

*****

APEL ZOPER RAZČLOVEČENJE BEGUNCEV IN PROSILCEV ZA AZIL

V REPUBLIKI SLOVENIJI

VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC, G. PETRU SVETINI

PREDSEDNIKU DRŽAVE, G. BORUTU PAHORJU

VLADI RS, DRŽAVNEMU ZBORU RS, STRANKAM KOALICIJE IN OPOZICIJE, EVROPSKI KOMISIJI IN SVETU EVROPE, SLOVENSKI IN MEDNARODNI JAVNOSTI

Življenjske razmere, v katere so že nekaj mesecev pahnjeni stanovalci postojnskega Centra za tujce in prosilce za azil v Republiki Sloveniji, so nevzdržne. Gre za nesporno kršenje temeljnih človekovih pravic svobode gibanja in bivanja. Fotografije in posnetki, ki prihajajo izza postojnskih rešetk, so podobe groze, obupa in popolnega razčlovečenja. Razkrivajo trpljenje na meji mučenja in kličejo po takojšnjem ukrepanju pristojnih oblasti ter po javni,  politični in kazenski obsodbi vseh tistih, ki so odgovorni za nastalo situacijo. Ti šokantni posnetki nam sporočajo, da imamo po zaslugi aktualne vlade v Sloveniji sramoto, ki ji morda lahko rečemo koncentracijsko taborišče.

Posnetki, narejeni znotraj Centra, dokumentirajo po eni strani človeku nedostojne bivanjske pogoje, ki imajo za posledico izčrpavanje, nemočne proteste, samopoškodovanje iz obupa in popolno brezizhodnost prosilcev za azil, po drugi strani pa brezbrižnost in nasilje paznikov. V nebo vpijoča sta posnetka, objavljena dne 21. 8. 2020 na spletni strani Mladine. Na prvem je podoba rešetk, ki zapirajo vstop v hangar, v hangarju pa so kontejnerji, v katere so kot v konzerve nagneteni azilanti/begunci. Znotraj  rešetk, skozi katere jim sicer trikrat na dan podajajo hrano, vlada panika. Azilanti protestirajo, kričijo, obupano prosijo, kličejo na pomoč. Med njimi na tleh nepremično leži človek, ki več kot očitno potrebuje zdravniško pomoč.

Na drugem posnetku vidimo policista, ki le s težavo zadržuje lajajočega psa. (Vsi pa vemo, da policijski psi lajajo le na ukaz.) Policist s pobesnelo živaljo naganja prosilce za azil v kontejnerje. Itd., itd. Vsi ti posnetki srhljivo spominjajo na tiste izpred sedemdeset in več let. Manjkajo le še škornji in Sieg Heil. Kdo je odgovoren za to? Kdo je ukazal, da se v naši državi tako nečloveško ravna z ljudmi?

Podpisani nismo edini, ki nas je sram, da živimo v takšni Sloveniji. To ni več država demokracije, ampak avtokracije in kršenja temeljnih ustavno in zakonsko zavarovanih človekovih pravic ter mednarodnega prava. Ne dovolimo, da se v našem imenu izvaja tako nehumana, sadistična in rasistična politika do kogar koli, sploh pa ne do ljudi, ki so sicer nedovoljeno prestopili našo mejo, vendar le zato, ker iz svojih domovin bežijo zaradi skrajnega obupa in si želijo živeti človeka dostojno življenje. To pa je razlog, ki ga mednarodno pravo dovoljuje in ščiti. Nihče se ne podaja na tako nevarno in negotovo pot, če ni v to prisiljen. Begunsko potovanje pač ni turizem.

Nihče, tudi tisti, ki jim očitajo profiterstvo, češ da so zgolj ekonomski migranti, si ne zasluži tako nečloveške obravnave, kot smo ji priča v postojnskem Centru za tujce. Obsojamo tako ravnanje in pozivamo na odgovornost vlado RS, njenega predsednika, notranjega ministra in vse druge funkcionarje, ki so pristojni za oblikovanje azilantske politike. Že doslej je Slovenija sprejemala sramotno nizko število azilantov, obravnava prosilcev za azil na tako pošasten način pa ni le moralno in etično sporna, temveč je tudi protizakonita.

Ena izmed pozitivnih posledic strahotnega trpljenja in tragične usode milijonov beguncev v drugi svetovni vojni je povojna mednarodna zakonodaja, ki begunce ščiti. Slovenska zakonodaja oziroma točneje: njena praktična interpretacija s strani represivnih organov je že v prejšnjih letih boleče zaostajala za mednarodnimi standardi in primeri dobre prakse v bolj velikodušnih državah. V zadnjih letih so SDS in druge »domoljubne« stranke zahtevale smešno nizke »kvote« za sprejem azilantov po vzoru nehumane azilantske politike Višegrajske skupine držav, ki so iz komunizma skočile v brezpravje in rasizem. Z zavračanjem ljudi v stiski se je Slovenija oddaljila od jedra Evropske unije in izkazala boleče pomanjkanje solidarnosti s tistimi evropskimi državami, ki so nosile levji delež skrbi za begunce in azilante – z Nemčijo, Italijo, Belgijo, Švedsko. Vse to je seveda v nasprotju z demokratičnimi evropskimi standardi, z Evropo, ki smo ji še pred šestimi meseci kot država pripadali, resno pa krši tudi mednarodno pravo.

Zato zahtevamo, da se martirij postojnskih prosilcev za azil takoj konča. Zahtevamo, da vlada nemudoma preneha s samovoljnim zniževanjem življenjskih pogojev in standardov, v katerih živijo prosilci za azil ter da upošteva mednarodno pravo, evropsko zakonodajo, slovensko ustavo ter zakone. Zahtevamo, da vlada dovoli nevladnim organizacijam dostop do vseh, ki prosijo za azil v RS, tudi ljudem, ki jih je konfinirala v postojnskem Centru za tujce in prosilce za azil. Zahtevamo, da jim omogoči normalne bivanjske pogoje in zdravstveno oskrbo, gibanje, dnevno svetlobo, čist zrak, toplo vodo, toplo hrano …

Pričakujemo, da se bosta do tega bolečega problema javno opredelila tudi Varuh človekovih pravic, g. Peter Svetina, in Predsednik Republike, g. Borut Pahor.

Če ne obsodimo teh strašljivih podob trpljenja, pomeni, da smo pristali na popolno razčlovečenje in nam za življenje sočloveka ni več mar. Kot družba se v tem primeru približujemo popolnemu razkroju in razmeram, v katerih bo vse dovoljeno. Zato pozivamo slovensko javnost, da obsodi negativni odnos aktualne vlade do tujcev, migrantov, beguncev in prosilcev za azil v RS. Če tega ne storimo, bomo kmalu podobni prebivalcem Weimarske republike, ki na fotografijah in posnetkih mirno pijejo kavo in plešejo, medtem ko po cesti mimo njih ženejo ljudi v taborišča.

Postojnski Center za tujce in prosilce za azil se že nevarno približuje podobi novodobnega koncentracijskega taborišča. Če sedanja oblast v tej zvezi ničesar ne ukrene, bomo prisiljeni sklepati, da je edini razlog za katastrofalne in človeku nedostojne življenjske razmere beguncev in prosilcev za azil najbolj nizkotno izživljanje nad ljudmi. Nad ljudmi drugačne barve kože.

Skupina »5 pred 12«:

Draga Potočnjak

Boris A. Novak

Svetlana Makarovič

Dušan Šarotar

Ljubljana, 25. avgusta 2020

MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO RS

ZDRAVNIŠKI ZBORNICI SLOVENIJE

Spoštovane, spoštovani,

zaradi skrajno nedostojne izjave (v priponki), ki si jo je o dr. Spomenki Hribar privoščil dr. Blaž Mrevlje, priznani specialist interne medicine, zahtevamo kot državljanke in državljani disciplinsko ukrepanje Ministrstva za zdravstvo RS in Zdravniške zbornice Slovenije. 

Najmanj, kar lahko ljudje – še posebej pa potencialni pacienti – pričakujemo od zdravnikov, je spoštovanje Hipokratove prisege in izogibanje politično motiviranemu demoniziranju drugače mislečih, ki vsebuje celo gnusno privoščljivost klicanja smrti nad sočloveka.  

Primerno bi bilo, da se dr. Mrevlje nemudoma javno in iskreno opraviči. 

To ni prvi tovrstni primer. Naj spomnimo le na grožnjo dr. Janeza Lavreta, direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, novinarju Blažu Zgagi: »Ti ne boš šel na ventilator, boš kmalu pozitiven, pa da vidimo, ‘kk’ boš cvilil.«” Dr. Lavre se je sicer opravičil in odstopil kot direktor, vendar so se vladni krogi nato obnašali, kot da je bil dr. Lavre pravzaprav žrtev. 

Skrajni čas je torej, da Ministrstvo za zdravstvo RS in Zdravniška zbornica Slovenije vzpostavita potrebne profesionalne in moralne standarde, tudi s kaznovanjem in javno kritiko zdravnikov, ki so pripravljeni političnim strastem žrtvovati celo temeljno človeško etiko in zdravniški kodeks.

Podpisane in podpisani:

dr. Boris A. Novak

dr. Boris Vezjak

dr. Božidar Flajšman

dr. Svetlana Slapšak

dr. Božidar Slapšak

dr. Vlado Miheljak

dr. Milena Mileva Blažić

dr. Dušan Keber

dr. Vito Turk

dr. Maca Jogan

dr. Vesna Leskošek

Vinko Möderndorfer

dr. Božo Repe

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Mitja Sardoč

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Rajko Muršič

dr. Dušan Plut

dr. Metka Mencin

***

Zapisano stališče dr. Mrevljeta: