Spodaj podpisane in podpisani odločno podpiramo odprto pismo Komisije za človekove pravice SAZU, v katerem se večina njenih članov obrača na poslanke in poslance z apelom, da se uprejo rušenju naše ustavne ureditve pod oblastjo, ki nesporno vodi državo na avtokratski način.

V kritičnem delu družbe in javnosti se je že dolgo nazaj oblikovalo spoznanje, da vlada Janeza Janše ne samo ni primerna za vladanje, ampak predstavlja resno nevarnost zdrsa v totalitarno strukturo delovanja. O resnosti takšne možnosti se je danes v Sloveniji, pa tudi v mednarodni skupnosti, ki z nejevero spremlja izginjanje demokracije, izoblikoval popoln konsenz. Komisija za človekove pravice SAZU zato pravilno ugotavlja, da nam po nevarnih igrah s suspenzom pravosodne in zakonodajne oblasti grozi totalitarna vladavina, ki bo nujno pripeljala do oblastniškega nasilja. Ena najbolj dramatičnih posledic se trenutno kaže v polnem neobvladovanju pandemije in posledično tudi v pretiranem nezaupanju ljudi v cepiva, do česar prihaja tudi na podlagi nezaupanja v delo vlade.

Hkrati se nam podpisanim zdi skrajno pomembno opozoriti, da je apel predstavnikom v slovenskem parlamentu žal oblikovala zgolj ena od komisij, ki delujejo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prepričani smo, da je naloga izobražencev, univerzitetnikov in intelektualcev v akademski sferi opozarjati na avtoritarno nevarnost in nujnost zavarovanja demokracije, sicer sledi hiter prehod v anarhijo in nato v totalitarizem, če političnega prisvajanja znanosti in s tem zlorab njene avtonomije, najbolj očitno v primeru medicinske stroke, niti ne omenjamo.

Zato verjamemo, da bo stališče Komisije za človekove pravice posvojila celotna akademska skupnost na čelu z vodstvom SAZU, od katerega pričakujemo odločno podporo apelu Komisije. Potrebujemo enoten nastop! Če kdaj, potem je zdaj čas za odgovorno dejanje opozorila, da si mlada slovenska država, zgrajena na spoštovanju demokratičnih principov in vladavini prava, ne more privoščiti padca v brezno totalitarnosti – trenda, kakršnega za našo državo v zaskrbljenosti zaznavajo številne resne akademske ustanove po svetu.

Forum za demokracijo:

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

Časopis Dnevnik je razkril podatek, da je vladni ukrep, ki je preusmeril odločanje državljanov in državljank na najmanj zanesljivo in za mlade najbolj nevarno cepivo COVID-19 Vaccine Janssen z določilom, da se dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT pridobi kar na dan cepljenja, pripravil minister za zdravje Janez Poklukar s svojo ekipo, pri čemer je zavrgel odklonilno mnenje lastne strokovne skupine.

V Forumu za demokracijo smo skrajno ogorčeni nad dejstvom, da minister ne sprejema odgovornosti in ne namerava odstopiti zaradi ukrepa, ki je posredno pripeljal do smrti mladega dekleta, neposredno pa je omogočil izdajanje na deset tisoče prezgodnjih (in torej lažnih) dokazil o cepljenosti. S tem je zavedel tisoče državljanov in državljank, ki so se počutili varne in se brez PCT potrdil neovirano gibali, prehajali državno mejo, odhajali na delovna mesta in se družili v zaprtih prostorih ter na tak način prispevali k povečanemu številu okužb. Zaradi posledic tega ukrepa se je še dodatno povečala nezaupljivost javnosti do cepljenja, kar se odraža v dramatičnem upadu števila cepljenj in ji bo sledilo podaljšanje epidemije z vsemi posledicami.

Svoje dejanje minister utemeljuje kot administrativni ukrep, s katerim je želel razbremeniti cepljene osebe stroškov za hitre teste, kar je strokovno škandalozen izgovor in ga dodatno obremenjuje. Pomeni namreč, da je zavestno želel doseči, da se cepljenim ne bo potrebno več testirati, in to kljub temu, da dva tedna še ne bodo zaščiteni in da bodo poleg možnosti, da se okužijo sami, lahko okuževali tudi druge.

Ker kaže minister skrajno nerazumevanje za posledice svojega dejanja in je celo prepričan, da je ravnal pravilno, s čimer se oklepa svojega položaja, pozivamo poslanke in poslance, da nemudoma sprožijo vse postopke za njegovo interpelacijo.

Forum za demokracijo:

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

(Darko Štrajn, Govor na »petkovem protestu«, 15. 10. 2021)

Zdaj kot državljanke in državljani republike Slovenije, o kateri lahko utemeljeno dvomimo, da je do naziva »republika« še upravičena, zardevamo zaradi nesramne, žaljive in lažnive kampanje Predsednika vlade proti komisiji Evropskega parlamenta in zlasti proti nekaterim njenim članicami in članom osebno. Vendar pa ob tem z vsakim pojmom mednarodne komunikacije in diplomacije skreganim vpitjem, ne smemo pozabiti na v nebo vpijoče do skrajnosti zavržno blatenje profesorja Ljuba Bavcona.

Domnevam, da danes med nami, ki smo tukaj zbrani, ni nikogar, ki bi zagovarjal kakršnokoli moraliziranje. Sam se nerad pogovarjam o morali. Toda, ko slišim za janšizem, se poudarjeno hočem pogovarjati o morali. Žalitve in neskončno sprevrnjene laži na račun pokojnega profesorja Bavcona, s katerimi so Predsednik vlade in trenutno predsedujoči Evropski uniji ter njegovi bevskajoči pudlji preplavili medije madžarskih lastnikov in družbena omrežja, presegajo vse predstave o tem kako daleč je vladajoča falanga zmožna iti. Ne gre samo za nepietetnost, gre za izraz popolne nemoralnosti, ki ilustrira vso pokvarjenost in brezobzirnost oblastniških drž sedanje nelegitimne garniture na čelu države.

Pri tem je težko razložiti, zakaj je ravno profesor Bavcon, intelektualec, pravnik in znani zagovornik človekovih pravic tarča tako zavržnega žaljenja, še zlasti po njegovi smrti.  Odgovor je najbrž treba iskati v pojmovanju pomena prava in pravosodja v glavah vodje in članstva SDS. Profesor Bavcon je v mnogih svojih zapisih jasno zatrjeval, da je pravo s svojo veliko pomembnostjo za varovanje mirnega sožitja v družbi samo del tega sožitja in da brez podpore v upoštevanju splošne morale ne more polno delovati. Vsi, ki smo ga kdaj srečali, se spomnimo njegove humane drže in jasno izražene morale. Morda je prav ta njegova moralna pokončnost za pogled omenjenih skrajno desničarskih akterjev moteča.

Posmrtne žalitve profesorja Bavcona pa niso samo zavržno govorjenje, ampak so glede na politične visoke pozicije, s katerih so emitirane, naravnost resna zločinska dejanja. Čeprav se zdi, da gre za simbolne geste, gre glede na njihovo učinkovanje za nekaj podobno proslulega kot je prekupčevanje z orožjem ali sprejemanje podkupnine ob neznanem času na neznanem kraju ali kot so ukazi policiji naj s prisilnimi sredstvi obračunava s protestniško množico. Še več, s tem, ko se kopičijo tako podla zmerjanja, izmišljotine in sprevračanja resnice na račun takšnega častnega človeka kot je bil profesor Ljubo Bavcon, se ta nanašajo tudi na vse, ki pripoznavamo njegovo človeško, moralno in strokovno veličino. Posredno smo vsi mi, ki zavračamo sedanjo pokvarjeno vlado, Ljubo Bavcon.

Ob tem pozivam Mestni svet občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, da čim prej razmislita o poimenovanju ulice ali trga z imenom profesorja Ljuba Bavcona.

V Forumu za demokracijo najostreje obsojamo vladni ukrep, ki je preusmeril odločanje državljanov in državljank na cepivo COVID-19 Vaccine Janssen z določilom, da se dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT pridobi na dan cepljenja. Ker se to cepivo daje v enem odmerku, je to v očeh državljanov pomenilo veliko prednost pred drugimi cepivi v dveh odmerkih, med katerima morajo miniti 3 ali 4 tedni (ob čemer že po prvem odmerku pridobijo znatno zaščito). Državljani so verjeli, da so s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT zaščiteni, čeprav bi se morali štirinajst dni še vedno testirati in ob stiku z okuženo osebo oditi v karanteno.  

Z omenjenim določilom v »Odloku o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2« je vlada na zavajajoč način sprožila odločanje za manj učinkovito in manj varno cepivo. Za cepivo Janssen pred tem Odlokom ni bilo posebnega zanimanja zaradi zapletov, zlasti pri mlajših ženskah, zaradi katerih so ga v številnih državah omejili na starejše osebe ali celo opustili. Toda ne pri nas. Če dvajsetletna Katja ne bi bila zavedena, bi se morda odločila za drugo cepivo. Ali je pred cepljenjem prejela ustrezno pojasnilo o njegovi varnosti in učinkovitosti (pojasnilna dolžnost)?

Poleg tega je slovenska vlada s podelitvijo dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT tisočim cepljenih vzbudila lažen občutek, da so varni in se lahko obnašajo bolj sproščeno, s čemer jih je izpostavila veliki nevarnosti okužbe in okuževanju drugih, saj jim ni več treba opravljati hitrega testa za dokazovanje neokuženosti. Z dodatnimi napovedanimi nakupi bi izpostavila enakemu tveganju še novih sto tisoč ali več ljudi.

Trdimo, da predstavlja Odlok naklepno zavajanje in omogoča izdajanje strokovno neutemeljenih potrdil o cepljenosti z možnimi hudimi posledicami zaradi izpostavljanja velikega števila ljudi velikemu tveganju. Zato apeliramo na državni zbor, da obravnava omenjeni ukrep in da poslanci, če pritrjujejo našim ugotovitvam, sprožijo predlog o glasovanju o nezaupnici vladi.

Obenem pozivamo Komisijo RS za medicinsko etiko in Zdravniško zbornico Slovenije, naj v okviru svojih pooblastil in dolžnosti raziščeta sodelovanje Posvetovalne skupine za cepljenje in njene predsednice dr. Bojane Beović pri nastajanju in sprejemu spornega Odloka. Tudi če se skupina z njim ni strinjala, je to ne opravičuje: od njega bi se morala javno ograditi in ljudem pojasniti njegovo nestrokovno in zavajajočo vsebino.

Ko gre za življenja in zdravje ljudi, naj zdravnike vodita poklicna etika in splošna moralna načela. Če jih že preveč pogrešamo pri politikih, lahko njihova odsotnost pri zdravnikih, sploh v času epidemije, predstavlja še eno katastrofo. Zato pričakujemo, da se bodo na vsebino zgrešenega Odloka množično odzvali in ga zavrnili.

Forum za demokracijo:

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

Poslano:

• Državnemu zboru
• Zdravniški zbornici Slovenije
• Komisiji RS za medicinsko etiko

Dr. Boris A. Novak:

DR. FRANCE PREŠEREN O RUMENIH JOPIČIH

(mala francoska balada)

Poet sem marsikaj že videl skoz brončene veke,

stoječ kot spomenik na Tromostovju treh stoletij:

različne mode in politike brez mod, ki meeekeee-

tajo prisego tujcem, lepe dame vseh poletij,

zaljubljene začetnike, ki se učijo šteti

zloge pod mojo senco, trop turistov, ki kriči …

Še níkdar pa me ni deželni knez obsodil ždeti                       

med pretepaško sodrgo v rumenih jopičih. 

Obkroža me ein Volk, ein Führer, straže in prepreke.

Obut v krut bron, se ne morem premakniti … Z leti

imam vse rajši parčke, ki na živo stran te reke

peljejo pesem, jok in smeh otrok. Zdaj pa – moji lepi

Juliji ne povedat’, prosim – kolesarke … Ukrepi

zoper lepoto so zločin! Zakaj smehljaja teh oči 

in ustnic ne spustijo k meni stražniki v oklepih?

Zakaj pustijo, da me blatijo rumeni jopiči?                    

Od zgoraj rad pokukam v dekolte zaobljene obleke …

Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti

nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,

moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti

landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!        

Iz vaših ust moj jezik sika in preži in piči;

na ustnicah teh ljubkih kolesark pa zna moj jezik peti.

Stran, stran, stran, strahopetci z rumenimi opičjimi jopiči!       

Zakaj pa so tako rumeni – jopiči ti opičji?

Zato ker nanje bruham. Bruham na to podlost, spet in spet,

bruham od gneva na ta gnoj, gnus, gnacistični sekret!

Zato pa so tako rumeni – jopiči ti opičji …

Dr Ursula von der Leyen,
President of the European Commission

Mr David-Maria Sassoli,
President of the European Parliament

Mr Charles Michel,
President of the European Council

Slovenian democracy is at stake. Do not turn a blind eye on us.

Dear President von der Leyen,

Dear President Sassoli,

Dear President Michel,

Will the European Union act to save the increasingly imperilled democracy in its Member State the Republic of Slovenia? As a group of engaged Slovenian citizens, mainly active at universities and in academia, we write to you, currently the most prominent EU politicians, to draw your attention to the extremely worrying situation in our country. We believe that the danger to democracy, human rights, and the rule of law in Slovenia could very soon lead to serious repercussions for the EU as a whole; in fact, reactions from many European politicians suggest a strong awareness about this problem as Slovenia prepares to take over the presidency of the Council of the EU. We believe that you share these concerns.

Allow us to outline some of the many reasons that have prompted us to compose this letter, which is also supported by eminent scholar and human rights proponent Noam Chomsky. They include the sudden, headlong erosion of the rule of law after the Janša government took the helm in this once-respected country; the daily attacks on free press and on journalists; and the constant exertion of pressure on independent public institutions, on the police, the judiciary, particularly the Constitutional Court and the state prosecution service, as well as on numerous supervisory bodies. The president of the Commission for the Prevention of Corruption, the Human Rights Ombudsman, the president of the Court of Audit, and the Information Commissioner have recently issued a joint statement condemning the pressures placed on them.

You are no doubt aware of two incidents that have drawn considerable media and political attention internationally: the Slovenian government blocking the appointment of European Delegated Prosecutors – a serious breach of the public prosecution’s autonomy – and the government’s unlawful decision to discontinue funding for the national press agency STA in order to bring it under political control – just one of the many attempts to discipline the various media sources in the country. At the same time, the Prime Minister’s party and its allies have spent the last few years carefully building their own propaganda apparatus with the help of Hungarian oligarchs close to Viktor Orbán.

In a recent Memorandum, Council of Europe Commissioner for Human Rights Dunja Mijatović went so far as to note that the Slovenian government “seems to have used the COVID-19 pandemic as a pretext to discourage the free expression of dissent or political opposition.” It has lately even attempted to prohibit an opposition party aligned with the European Left, all the while flirting with extreme right-wing and identitarian groups such as those that are banned in several EU Member States. Commissioner Mijatović has called on the Slovenian authorities to halt the degradation of the freedom of expression, stressing that it is being dangerously eroded by hostile public discourse and the intimidation of civil society activists and all others who express a critical opinion.

The authoritarian tendencies of Janez Janša’s government came as no surprise; this being Janša’s third term of office, we knew what to expect. In February last year, even before he took power, many of the signatories to this letter called attention to just such tendencies and their dangers. Their statement, signed by 150 scholars, was also supported by thousands of citizens. Unfortunately, every one of our fears has been borne out. A similarly critical stance was later taken by 150 other distinguished academics worldwide, predominantly historians, in their appeal to the Slovenian Prime Minister to cease his attempts at seizing control of key cultural and academic institutions in the country. Their letter was prompted by their sincere fear that “academic freedom – one of the core values of the European Union and of democracy – is under threat.” Additionally, numerous artists and intellectuals have faced similar problems, in some cases even prosecution.

For over a year now, the streets of Slovenian towns and cities, the capital Ljubljana in particular, have seen weekly anti-government protests with one consistent demand – a snap election. A recent protest drew more than 30,000 people; given the respective population sizes, this would correspond to more than a million-strong protest in Germany. The concerning developments in Slovenia and the unexpected collapse of democracy in the heart of Europe have been consistently covered by international media – as it will not have escaped your notice –, with commentators from outside Slovenia unanimous that the country is headed towards catastrophe, as Prime Minister Janša insists on emulating his Hungarian counterpart Orbán.

Dear President of the European Commission, President of the European Parliament, and President of the European Council, we ask you to take a firm and vocal stand. Just as the fate of Poland and Hungary, with their abuses of human rights and the withering of their rule of law, as well as the ideological hegemony of the Visegrád Group, are all serious concerns, excessive tolerance for the developments in Slovenia can unleash troublesome consequences for us all. It is our firm conviction that, should the European Union remain too lenient, this display of inaction will undermine the very values and democratic principles upon which the Union was founded.

We fear for our shared European future under the presidency of Slovenia, for there is no doubt that this honour, derived from the Republic’s membership status, is not warranted under its current leadership. At a symbolic level, Slovenia’s presidency would harm and tarnish the Union’s professed commitment to core democratic values, which certainly include neither autocratic techniques of dominating social systems, nor strategies of pressure and exclusion, nor nationalist populism and Orbánisation, nor still the rhetoric of hate and intolerance, xenophobia, homophobia, and propagandist lies. Prime Minister Janša believes the main threat to the European Union to be so-called Cultural Marxism – a neo-Nazi bogeyman made (in)famous by Anders Breivik. We cannot imagine you sharing this assessment! This is an anti-Semitic conspiracy theory that is popular in extreme right-wing circles. It is our deep belief that the Europe you represent cannot pretend to hold any place for such practices and ideas. As if their presence in Europe were not worrying enough, very soon their standard-bearers will be at the centre of the important body that is the EU Council.

We the signatories are acutely aware that preserving democracy in our country is first and foremost our own struggle – and we have acted accordingly. We also adamantly feel that it is similarly our duty and responsibility to alert you that the struggle must become a joint one. Values like democratic principles, freedom, in particular freedom of the media, equality, and respect for human dignity and the rule of law are the common European foundations on which our survival depends. We therefore call on you to help us protect them.

Yours sincerely,

First signatories in alphabetical order (167):

Jernej Amon Prodnik

Milica Antić Gaber

Zdenka Badovinac

Janja Batič

Marcela Batistič Zorec

Milena Mileva Blažić

Bojan Borstner

Janez Bregant

Sanja Cukut Krilić

Petra Čeferin

Sonja Černčič Lagerwall

Zdenka Čerin

Aleš Črnič

Nenad Čuš Babič

Boštjan Derganc

Mihael Dešman

Andrej Detela

Marica Dietrich

Mojca Dobnikar

Ljubica Došler Stare

Srečo Dragoš

Ivo Ercegović

Miran Erič

Sanja Fidler

Božidar Flajšman

Miha Fošnarič

Smiljana Gartner

Ivan Gerlič

Tadej Glažar

Petja Grafenauer

Tatjana Greif

Tomaž Grušovnik

Mira Hladnik

Miran Hladnik

Spomenka Hribar

Miloš Ivančič

Janez Janša

Marija Javornik

Maca Jogan

Savin Jogan

Jernej Kaluža

Božidar Kante

Simon Kardum

Žiga Kariž

Bogdan Kastelic

Dušan Keber

Friderik Klampfer

Matjaž Klemenčič

Peter Klepec

Igor Koršič

Zdenko Kodelja

Diana Koloini

Suzana Koncut

Igor Koršič

Barbara Korun

Katja Košir

Bogomir Kovač

Gorazd Kovačič

Krištof Jacek Kozak

Lev Kreft

Vlasta Kregar

Marko Lah

Tamara Lah Turnšek

Kaja Lipnik Vehovar

Janko Lozar Mrevlje

Andrej Lukšič

Matic Majcen

Marko Marinčič

Jasna Mažgon

Gašper Medvešek

Urša Menart

Metka Mencin

Jože Mencinger

Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer

Milan Mrđenović

Matjaž Mulej

Danilo Muršec

Rajko Muršič

Bojan Musil

Boris A. Novak

Irena Novak Popov

Tanja Oblak Črnič

Boris Ostan

Nina Ostan

Izidor Ostan Ožbolt

Alen Ožbolt

Stane Pejovnik

Ivana Petan

Iztok Peterin

Dragan Petrovec

Gašper Pirc

Jože Pirjevec

Andrej Pleterski

Dušan Plut

Jasna Podreka

Martin Pogačar

Milko Poštrak

Arjan Pregl

Martin Premk

Dušan Radonjič

Barbara Rajgelj

Nada Ravter

Danijel Rebolj

Tanja Rener

Božo Repe

Rado Riha

Rudi Rizman

Jana Rošker

Mitja Sardoč

Peter Simonič

Aleksander Skaza

Remzo Skenderović

Boris Sket

Božidar Slapšak

Svetlana Slapšak

Marjan Smrke

Brane Solce

Slavko Splichal

Zora Stančič

Boris Stanič

Maša Stanič Valentinčič

Niko Stare

Rok Stergar

Niko Šetar

Andrej Šorgo

Iztok Šori

Ivan Šprajc

Darko Štrajn

Damijan Štefanc

Martina Šuhel

Jelica Šumič Riha

Peter Tancig

Simona Tancig

Lidija Tavčar

Borut Telban

Marjan Toš

Niko Toš

Suzana Tratnik

Igor Triller

Tanja Tuma

Andrej Ule

Peter Umek

Mojca Urek

Petra Varl

Tomaž Vec

Arne Vehovar

Valerija Vendramin

Matjaž Vesel

Boris Vezjak

Aleš Vodopivec

Barbara Vodopivec

Nina Vodopivec

Lea Vrečko

Joso Vukman

Branka Wraber

Tomaž Wraber

Darij Zadnikar

Katja Zakrajšek

Anja Zalta

Simona Zavratnik

Milena Zupančič

Tomaž Zupančič

Pavel Zgaga

Igor Ž. Žagar

Beti Žerovc

Igor Žiberna

Additional signatories:

Marinka Amon

Slavko Amon

Marko Fonović

Miha Hočevar

Damjan Kozole

Adriana Magdovski

Vesna Mikolič

Mirko Munda

Iztok Osojnik

Dragan Potočnik

Draga Potočnjak

Ana Marija Sobočan

Brina Svit

Marjan Šimenc

Vito Turk

Petra Varl

Marta Verginella

Darja Zaviršek

The letter is also supported by Noam Chomsky.

Ljubljana, 21 June 2021.

V senci konfliktov in vojn doma in na tujem in v odsotnosti medijskih objav se tiho odvija sojenje ddr. Rudiju Rizmanu, izjemnemu slovenskemu intelektualcu zaradi domnevnih javnih razžalitev vladajoče stranke SDS v njegovem televizijskem nastopu. Podpredsednik Mednarodnega PEN-a dr. Boris A. Novak se je o procesu že izrekel lani, zdaj pa člani in članice Slovenskega centra PEN pozivamo javnost, da se v imenu demokratičnih vrednot, med katerimi je zelo pomembna svoboda govora, ozre v ta proces in ga obsodi skupaj z nami.

Zakaj je sodni proces, v katerem vladajoča stranka toži posameznika zaradi besed, ki jih je izrekel javno, tako zelo drugačen od običajnih tožb? Zato, ker gre za jasno politiko ustrahovanja in finančnega ter duševnega izčrpavanja kritičnega posameznika.

Politika ustrahovanja s strateškimi tožbami proti javnemu delovanju (v angleščini kratica SLAPP – Strategic Law Suits against Public Participation) je v režimih, ki tendirajo k represiji in zatiranju drugačnih mnenj, znana strategija vladajočih struktur in jo Mednarodni PEN uvršča med ene najbolj nevarnih strategij omejevanja svobode govora. S takimi tožbami proti intelektualcem in novinarjem Slovenija drsi v družbo nedemokratičnih dežel.

Finančno in duševno izčrpavanje posameznika, v našem primeru uglednega profesorja in intelektualca ddr. Rudija Rizmana, je del metode. Ker je tožba vložena za visoko odškodnino, se mora posameznik najprej spopasti z visokimi stroški postopka in odvetnika. Ker je jasno, da bo zaradi obveznosti predsednika vlade in stranke SDS gospoda Janeza Janše, sojenje prestavljano in bo trajalo leta, bo to stanje nedvomno predstavljalo tudi duševni pritisk na toženega.

Kdor si je ogledal ta televizijski intervju, ve, da je ddr. Rudi Rizman nastopil mirno in premišljeno ter da ni povedal ničesar, česar ne bi mediji že večkrat navajali in kar sodi tako rekoč v našo kolektivno vednost. Tožba stranke SDS je torej namenjena izključno ustrahovanju kritičnega intelektualca, kar je v pravnem smislu nevzdržno in etičnem smislu nesprejemljivo. Zato izražamo upanje, da bo ddr. Rudi Rizman oproščen. V nasprotnem primeru bo to še en dokaz o eroziji demokracije v Sloveniji, kar bi nedvomno negativno odmevalo v mednarodnem prostoru, še posebej v občutljivem obdobju, ko bo naša država predsedovala Evropski uniji.

Upravni odbor Slovenskega centra PEN

Ljubljana, 24.5.2021

Na koncu kolesarskega zborovanja v petek, 21. maja 2021, ko se je po pohodu skozi središče Ljubljane del protestnikov spet ustavil na Trgu Republike, sem zbranim prebral malo francosko balado “KRETENSKI KARANTENSKI PANTER”. Vzdušje je bilo mirno, prijazno in toplo, zbrani so se smejali in mi ploskali.

Ko sem napovedal drugo pesem, “KRISTUSOV PRIHOD V LJUBLJANO NASLEDNJI PETEK ZVEČER”, pa je policijski kordon nenadoma napadel protestnike. Napad je bil dobesedno ZAHRBTEN, ker so policaji v oklepih napadli protestnike v hrbet, medtem ko so spremljali moje branje. Kot odgovor smo skandirali moj verz “POLICAJ JE PALICAJ!”. Policijski kordon nas je porinil globlje na ploščad, medtem pa so palicaji pretepali ljudi, ki so jim prišli pod roko. Situacija je bila kaotična. Slišal sem, da so palicaji napadli dve ženski, eno med njima je njen mož, starejši gospod, branil in je obležal na tleh pod udarci. Nekateri demonstranti so se branili, tako da je bilo videti kot množičen pretep. Nazadnje smo palicaje potisnili nazaj proti Parlamentu. Nekatere pretepene, med njimi pesnika Dejana Kobana, ki je obležal na tleh in sva potem spregovorila nekaj besed, so baje čez čas vtaknili v marico in odpeljali. 

Mislim, da ta okrutna akcija nima nobene zveze z mojo poezijo, ampak da je šlo za primitivno zastraševanje; žrtve so bile izbrane popolnoma naključno, ker so pač stale tam, ali pa je kak komandir kot tarče cinično izbral ravno mirne in vsega spoštovanja vredne ljudi, da bi se razširil strah pred veliko manifestacijo, napovedano za naslednji petek, 28. maja. Ko smo nato policistom govorili “Sram vas bodi!”, sem začutil, da je nekaterim pod oklepi res bilo neprijetno; njihove mežikajoče oči so kazale, da niso prepričani, da je bilo vse to nasilje res nujno. A med njimi so očitno tudi hladnokrvni in morda celo sadistični pretepači, resnični PALICAJI. Raper Zlatko jih je čustveno nagovoril z vprašanjem, kako bodo svojim otrokom razložili to nasilje. 

Pozivam policiste, naj ne uporabljajo nasilja zoper lastne sodržavljanke in sodržavljane, posebej pa ne zoper šibkejše, starejše, ženske in otroke, ter da se uprejo tovrstnim protizakonitim in nečloveškim ukazom. Vlade prihajajo in grejo, ta bo s treskom padla, vi, PALICAJI, boste pa morali živeti med ljudmi, ki ste jih brez vsake potrebe pretepali. SRAM VAS BODI!  

Boris A. Novak,

državljan RS, pesnik 

      Boris A. Novak

            KRISTUSOV PRIHOD V LJUBLJANO NASLEDNJI PETEK ZVEČER

(kraljevski spev)

           

Naslednji petek bo odmeval zbor vseh lastovk in otrok,                 

            vozniki bodo hupali in slišati bo vonj, zvonjenje                             

            rož, angelska trobenta bo oznanjala, da odprtih rok                        

            in stisnjenih pesti prihaja On, ki je Izvir, Življenje                          

            in Večnost, na obisk uradnega značaja, v Slovenijo,                       

            kjer se mu klanjajo do tal in kot predrago vino cenijo                     

            njegovo darovano kri. Kristus Kralj pozna to skopo                       

            deželo, stisnjeno med K. u. k. in Združeno Evropo,                        

            Alpe in komunizem, ta balkon nad tragičnim Balkanom,               

            ta folk, ki moli pred oltarjem in denarjem, Bogu za hrbtom.          

            Naslednji petek o somraku Kristus pride v Ljubljano.                     

            Kot ponavadi bo Prihod naznanil grom, teman obok                                  

            bo zažarel, nevihta bo pobruhala Brnik z ihtenjem.                                    

            Subalpsko letališče bo zalil naliv solz, glasen jok.                                      

            Predsednik bo povprašal kardinala za strokovno mnenje:                           

            Kaj mislite, Monsignor, bo prišel? In kaj o tem menijo                              

            v Vatikanu? – Najbrž ne. – Škoda! Pa tako izbran menu                            

            imamo za večerjo! … Toča bo oblegala betonsko lopo.                              

            Varnostniki v oklepih bodo zbrcali človeško kroto,                                    

            premočenega dolgolasca, ki bo žical evro, hrano …                                   

            – Osebno! – Nimam. – In ga bodo oglobili,dragó, grobó …                                  

            Naslednji petek o somraku Kristus pride v Ljubljano.                                 

            Kot ponavadi bodo kolesarji risali širok lok                                                

            petkovega protesta pred poslopjem Parlamenta. Skoz trenje                      

            upornikov in palicajev se bo sukal miren, slok,                   

            star hipi dolgih rjavih las in žalostnih oči. Rjovenje                                   

            bo brž utihnilo. Kot bi korakal pol metra nad zemljo.

            Vsem se bo zdel znan – a od kod? – begunec brez sledi in temeljev. 

            Star klošar bo ustavil kolesarko: Magda!, kar jo bo            

            osupnilo. – Si to ti, stari?– Jaz. Posodi mi kolo,                                         

            za en sam krog, da se zapeljem naokrog, pozdravim zbrano                      

            druščino! Magda mu bo s smehom dala rjasto kolo.                                   

            Naslednji petek o somraku Kristus pride v Ljubljano.                     

            Čudak se bo usedel na kolo in komaj zvozil krog                                       

            okoli Parlamenta, kot bi kolesaril prvič, z začudenjem                               

            in strahom radovednega začetnika. Ko bo meščev rog                               

            zatrobil palicajem za na lov, bo Magdino potrpljenje                                 

            odrešil z vrnitvijo kolesa. – Beži, norček, preden te vklenejo,                    

            mu bo zavpila Magda, on pa njej: Ko boš šla na poslednjo                        

            pot, mi pripelji gor v raj to svoje rjasto kolo,                                              

            za večen krog. Ne boj se, carinik Peter je sicer strog

            in ne pusti uvoza zemeljskih stvari, a tebi bo dano

            pretihotapiti to rjasto kolo, to srčevo zlató …           .

            In vsem: Povem vam, zares vam povem: že zato se splača v Ljubljano!

            Kot ponavadi bo menjaval več obličij in vlog,

            lebdel okrog nas, vsakomur drugačen in enak. Z iskrenjem

            v očeh bo rekel: Magde so najlepše, že dva tisoč let! – Bog

            že ve, bom komentiral, kar potrjuje moje smrtno mnenje   

            zadnjih dveh let. In se bova smejala, Bog in ateist. S tenjo 

            iz čistega žarenja me bo branil pred oblastno srenjo …      

            Ko ga bom spremljal po Tržaški cesti, bo lepó in žalostno.            

            Najlepši in najbolj žalostni Bog me bo objel v slovo.

            Kot človek. Pokaral me bo, da zadajam svojim ljubim rano,                                  

            ker me zanje nikoli ni. Ukazal mi bo: Brž domov!                          

            Nočem te videti naslednji petek, ko spet pridem v Ljubljano!         

            Na koncu Dolgega mostu se bo ozrl: desno oko                                         

            bo senčno, levo se bo lesketalo, ena sama solza mu bo                              

            zdrsnila čez obraz … Ne bom ga ubogal. Odšel bom domov                     

            in spisal ta kraljevski spev, obljubo dano, vsem izdano:     

            Naslednji petek o somraku Kristus pride v Ljubljano …     

            Boris A. Novak

            KRETENSKI KARANTENSKI PANTER 

(mala francoska balada)

            Nad karanteno Slovencev bedijo v subalpski senci             

            sam Bog in batina, cesar & kralj, tito & twitto & nato & boter.

            Orbanoljub karantanski v o-trump-oslovski insuficienci                              

            z venčkom domačih rad zleze globoko pod Viktorjev kovter. 

            Eksčlan KP ve, da gre za Kapital in Profit, in se zmeraj zagrebe.

            Grb karantanskega panterja naj komunajzarje zjebe! …

            A bič je bič in fičfirič je fičfirič,

            kič je kič in nič je nič.

            Panter je grb za vazalno Republiko Norik, naš yeah-yeah Jeti.                  

            Čeprav so ga ponosili nacisti, ga naši polpeti 

            kažejo s silnom ponosom na ponarejenih srcétih,      

            ti profiterski profeti, ta kljukasti kič Treh Desetletij

            na tisočletje podlage, ti jodlarji, analfabeti,

            ti patrioti koruptni, ti rupniki, ti prapezdeti …

            A kič je kič in nič je nič

            in panter je panter, a manjka mu tič. 

            Panter ni panter, je partijska izkaznica na dekretih

            stranke SDS, kratice za »Samostojni Domobranski Serveti«.

            Vodi jih Vodja, pozavnast pozer, spotikalec, plezalec,       

mojster za risanje mej na Balkanu in kuhanje krot,

brambovec proti beguncem, zaplotniški plot in komplot,

preprodajalec, ki zanj je to ljudstvo drag predmet in talec …

            A bič je bič in kič je kič in nič je nič,

            tretjič je tretjič in zadnjič je zadnjič.

            Karantanci so karantenci v demenci, enci benci

            na kamenci, falsifikat na subalpski kredenci, kretenci … 

            Treba je slednjič ustaviti zlo v kretenski potenci.

            Ker bič je bič in kič je kič in nič je nič,

            tretjič je tretjič in tretjič je – zadnjič!

Na sodišču v Kamniku bo ta petek, 21. maja 2021, po več odpovedih s strani tožitelja, v sobi številka ena potekala druga obravnava v zvezi s tožbo SDS proti zasl. prof. ddr. Rudiju Rizmanu.

Tožba se nanaša na izjavo zadnjega v oddaji Odmevi lanskega februarja, v kateri je toženi omenjeni stranki oziroma njenemu voditelju očital financiranje te stranke iz tujine, zagovarjanje avtoritarnih idej in politično retoriko ksenofobije, politiko izključevanja ter rušenje pravne države. 

Rizman je bil na oddajo povabljen z namenom, da predstavi Izjavo »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo«, pod katero se je podpisalo 150 uglednih akademskih osebnosti, pozneje pa še 12.000 drugih podpisnic in podpisnikov, v kateri so bila podana inkriminirana stališča.

Tako kot prvič, ko se tožitelj ni udeležil obravnave, je sodišče nanjo tudi tokrat povabilo predsednika stranke Janeza Janšo in Rudija Rizmana, poleg njiju kot priči pa novinarja Mladine Boruta Mekino in Primoža Cirmana iz spletnega portala necenzurirano.si. Sojenje vzbuja pozornost tudi tujih novinarjev in akademskih krogov.

Več o dogajanju in odzivu Foruma za demokracijo, ki sojenje razume kot obliko grobega pritiska na kritične intelektualce, preberite spodaj.

Obvestilo o sodnem postopku proti ddr. Rudiju Rizmanu in stališče Foruma za demokracijo: »Ne bomo se uklonili ob pregonu kritičnih!«

Protest zoper sojenje ddr. Rudiju Rizmanu