Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo

To besedilo je skrajšana verzija dokumenta, ki ga je v celotnem obsegu mogoče najti tudi spodaj. Pripravila ga je delovna skupina Foruma za demokracijo, Odbora za pravično in solidarno družbo, Alternativne akademije in Gibanja za družbeno odgovornost v sestavi: dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. Rudi Rizman, dr. Slavko Splichal, dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk in dr. Niko Toš.

I. UVOD

Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov naše družbe. V zadnjem času se še krepijo avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacionalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragično dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba…).

Da bi spodbudili odgovorne in demokratične politične sile k opredelitvi skupnih vredot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki podpisanih civilnih združenj Slovenije pripravili skupna izhodišča za program zavezništva za demokratično Slovenijo.

Povezujeta nas dva glavna cilja.

Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi, pri čemer se zavezujemo resnici in spoštovanju dane besede.

Drugi cilj je ustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umetnost, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah.

Druži nas tudi zavedanje, da obstoječi volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije, saj postavlja na vrh izvršilne in zakonodajne veje oblasti posameznike z vrha političnih strank, ne pa predstavnikov, ki bi jih izbrali volivci, kar demokracijo pretvarja v strankokracijo.

II. NAŠE VREDNOTE IN NAČELA

Naše temeljne vrednote so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravičnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odločno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, reviziji zgodovine, obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju sovraštva.

Zavezani smo naslednjim načelom:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Človekove pravice in svoboščine so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine.

2. Država je servis vseh državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravičnosti in solidarnosti, za zaščito javnih dobrin in lastnine, za zaščito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega nadzora in omejitev.

4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

6. Utrjevanje javne lastnine. Način upravljanja lastništva nad bogastvom države določa, kako in v čigavem interesu deluje ekonomski sistem, in je podlaga današnje »demokracije«, ki deluje na podlagi načela »en evro, en glas«; to moramo spremeniti v izvirno načelo demokracije »en človek, en glas« ter demokratizirati lastništvo in nadzor nad skupnim bogastvom.

7. Znanje je temelj razvoja družbe in posameznika. Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonomska rast so neposredno povezani z izobraževanjem in osvajanjem novih veščin na področjih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlični strokovni in vodstveni kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Po drugi strani pa je znanje tudi nujni pogoj za formiranje človekovega duha in avtonomnega posameznika.

8. Kultura in umetnost sta stebra narodnostne identitete. Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin sta kultura in umetnost, še posebej jezik in književnost, odigrali in še vedno igrata bistveno vlogo pri ohranjanju in razvoju skupnosti. Umetnicam in umetnikom moramo omogočimo pogoje, kakršne si njihova nadarjenost in dosežki zaslužijo.

III. IZHODIŠČA ZA PROGRAM DEMOKRATIČNEGA PREPORODA SLOVENIJE

1. Demokratizacija družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij

Za demokratizacijo družbe si bomo prizadevali z:

doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država, avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin;
s krepitvijo oblik participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki;
s spremembo volilnega sistema, ki bo povečala vpliv volivk in volivcev na sestavo predstavniških teles;
z odpravo kadrovanja na strokovne funkcije po političnih kriterijih.

2. Varovanje in krepitev socialnih pravic

Zagotovili bomo, da država:
varuje socialne pravice, ki vključujejo pravico do dela, do prebivališča, do kakovostnega javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin;
zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etničnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin.
Naš cilj je vključujoča družba, ki vsakomur zagotavlja:
splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje veščine, zmožnosti in talente;
delo, ki omogoča dostojno življenje, polno zaposlitev za vse ob skrajšanju delovnega časa, pravično porazdelitev dela med oba spola, enako plačilo za enako delo in zakonsko zagotovilo minimalne plače, ki omogoča dostojno preživetje;
celovito varstvo pred samovoljnim odpuščanjem, podcenjenim delovnim mestom in nadomeščanjem redne zaposlitve z delom za določen čas in prekarnim delom.
Javno pokojninsko zavarovanje mora:
določiti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard;
spodbujati čim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb.
Podpiramo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem članom družbe omogočala socialno in ekonomsko varnost. Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
Okrepili bomo univerzalno javno financiranje in javno izvajanje zdravstvenega varstva. Javna sredstva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstvene storitve, določene v košarici zdravstvenih storitev. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opustiti in ga nadomestiti z javno dajatvijo.
Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili bomo vlaganja v infrastrukturo ter obseg in kakovost storitev. Uveljavili bomo mednarodne in domače zaveze za varstvo invalidov.
Javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno dograditi in preprečiti poskuse njegovega razgrajevanja. Potrebujemo kakovostno splošno izobrazbo državljanov in znanje, ki jim mora omogočati avtonomno, kritično mišljenje in presojo ter odgovorno ravnanje. Bodoče aktivne državljane mora pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in etičnega ter odgovornega ravnanja z naravo, na uporabo novih znanj in tehnologij ter na delovanje po načelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi.
Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega ustvarjanja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturo in umetnost v širokem razponu od izobraževalnega sistema in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesionalnih in mednarodno primerljivih dosežkov.
Zavzemamo se za pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za večjo dostopnost mladih do stanovanj (državna poroštva, davčne vzpodbude, stanovanjske zadruge).

3. Večja družbena veljava dela, delitev novo ustvarjene vrednosti

Uveljavili bomo omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju in enako plačilo za enako delo; omejili bomo prekarno delo in vzpostavili programe za spodbujanje zaposlovanja.
Zavzemamo se za pravičnejši sistem obdavčitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov in bolj obremeni veliko premoženje, dediščine in dobičke.
Vzpostavili bomo zakonsko podlago deležništvu, delavskim podjetjem in odkupom, delavskemu zadružništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih.

4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh

Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija, katere cilj ni (zgolj) BDP, temveč blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje, ter ohranjanje naravnega kapitala.
Uveljavili bomo program razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo uravnotežile rast dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z davčno podporo vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja.
Slovenija mora gospodarsko rast spodbuditi z vlaganji v znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbranimi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator.
Ohraniti in vzpodbujati moramo krepitev razvojnih jeder slovenske industrije, za kar pa bo morala industrija predvsem skrbeti sama, saj je od nje same odvisna njena uspešnost na globalnem tržišču.
Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvoja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaganja v temeljne in uporabne raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vključno 2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP.
V kmetijstvu je potrebno povečati obseg samooskrbe.

5. Pravičnost sodišč, varovanje družbenega premoženja

Omogočiti moramo večjo učinkovitost in nepristranskost sodišč, odpravo sodnih zaostankov, uveljavitev pravice do sojenja v razumnem roku in spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara.
Uzakonili bomo neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupnega premoženja.

6. Prepoznavna Slovenija

Zavzemamo se za družbeno soglasje o temeljnih značilnostih naše skupnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena narava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljudje in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in družbene enakosti, kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, močni, inovativni in univerzalno sporočilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turizem.

7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj

Sprejeli bomo dolgoročno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regijam in vsem generacijam omogočal enake in boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov.

8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zaščita zasebnosti

Uveljavili bomo prenovo medijske zakonodaje, ki naj zagotovi popolno avtonomijo medijev.
Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije globalni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo.

9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju

Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahtevamo odločnejšo in učinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim nekaterih in ki se mora učinkovito boriti proti davčnim utajam in davčnim oazam. Slovenija lahko kljub majhnosti prispeva k prebujanju odgovornosti za bolj etično, solidarno in okoljsko odgovorno podobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Dali bomo pobudo za vzpostavitev solidarnosti med članicami EU na področju kritičnih problemov zdravstvenega varstva
V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov, za solidarnost pri izboljševanju življenjskih pogojev in človeškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkoriščanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti za globalizacijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala.

***

V zadnjem letu smo se na podlagi sodelovanja s široko paleto ljudi vprašali: kaj pa, če bi spremenili optiko, skozi katero vidimo svoj svet – od avtoritarnosti in strankokracije k pravi demokraciji, od individualizma, tekmovalnosti in herojskega vodenja k sodelovanju, blagostanju vseh in kolegialnemu vodenju, od enodimenzionalne k trajnostni ekonomiji, od izčrpavanja narave k njenemu obnavljanju? Ali lahko to postane prevladujoč način razmišljanja in dela in ne le seznam predvolilnih gesel? Ali lahko majhna država v svetu parcialnih interesov globalnih sil krene na tako pot? Naš odgovor je: da.

Za uresničevanje te dramatične preusmeritve je potrebna druga vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresničiti.

Ljubljana, 15. oktober 2020

137 podpisnikov (znanstveniki, akademiki, umetniki, menedžerji, politiki):

Dušan Keber, Rado Bohinc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Niko Toš, Vito Turk, Dana Mesner Andoljšek, Milica Antič Gaber, Nenad Čuš Babič, Rajko Bakovnik, Živko Bergant, Marko Bešlič, Milena Mileva Blažič, Lucija Čok, Martin Čopič, Aleš Črnič, Boro Čulibrk, Božidar Debenjak, Bojan Dekleva, Andrej Detela, Andrej Dobnikar, Srečo Dragoš, Božidar Flajšman, Miha Fošnarič, Boris Frlec, Slavko Gaber, Peter Glavič, Vesna Godina, Boris Gombač, Silva Gomzi, Tatjana Greif, Primož Hainz, Andreja Hartner, Mira Hladnik, Anita Hrast, Janez Hribar, Spomenka Hribar, Maca Jogan, Tomaž Kalin, Božidar Kante, Darja Kerec, Rudi Klajnšek, Friderik Klampfer, Matjaž Kmecl, Zdenko Kodelja, Mirt Komel, Bruno Korelič, Igor Koršič, Anica Mikuš Kos, Mojca Šebart Kovač, Bogomir Kovač , Miha Kovač, Jani Kovačič, Mateja Kožuh, Roman Kuhar, Mojca Kumerdej, Bojana Leskovar, Vesna Leskošek, Andrej Lukšič, Ljubica Marjanovič, Jasna Mažgon, Metka Mencin, Miran Mihelčič, Vesna Mikolič, Zdravko Mlinar, Matjaž Mulej, Mojca Drčar Murko, Rajko Muršič, David Neubauer, Boris A. Novak, Franci Perčič, Borut Petkovšek, Dragan Petrovec, Jože Pirjevec, Rado Pišot, Andrej Pleterski, Dušan Plut, Andrej Poglajen, Tomaž Poglajen, Marko Polič, Vika Potočnik, Igor Pribac, Igor M. Ravnik, Špela Razpotnik, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Blaž Rozman, Jana S. Rošker, Andrej Rus, Stane Saksida, Renata Salecl, Marjan Sedmak, Remzo Skenderović, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Peter Stegnar, Metka Svetlik, Marjan Šimenc, Vesna Škreblin, Magda Šmon, Iztok Šori, Ivan Šprajc, Renata Šribar, Damijan Štefanc, Jadranka Kocjan Šturm, Peter Tancig, Simona Tancig, Borut Telban, Goran Turk, Lojze Ude, Stanislav Uhan, Andrej Ule, Mirjana Ule, Barbara Vajda, Tomaž Vec, Valerija Vendramin, Matjaž Vesel, Boris Vezjak, Nastja Vidmar, Aleš Vodopivec, Ljubica Vrba, Joško Vučemilo, Tomaž Wraber, Simona Zavratnik, Aleš Završnik, Pavel Zgaga, Marcela Batistič Zorec, Tomaž Zupančič, Tomo Zupančič, Sonja Žorga

***

(Daljša verzija)

IZHODIŠČA ZA PROGRAM ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO^{^[1]}

UVOD

Slovenija še trideset let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni socialni, ekonomski in politični cilji, ki bodo določili prihodnost njenih državljank in državljanov ter vseh drugih, ki v njej živijo. Kaotični, neusklajeni poskusi vseh dosedanjih vlad pod vplivom tujega in nastajajočega domačega kapitala so v skupnem učinkovanju privedli do usmeritve države v neoliberalni kapitalizem in erozijo demokracije in pravne države. Slovenija se je iz najbolj uspešne članice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, ”uspela” v 30 letih pri vrsti kazalcev poslabšati svoj položaj. Stopnja zaupanja v institucije je med najnižjimi v EU. Namesto Slovenije kot obljubljenega mesta za srečo in svetilnika 21. stoletja postajamo svetilnik začelja konvoja držav evropske skupnosti. Kot da že to ni dovolj, se sedanja vlada povezuje z nekaterimi avtoritarnimi režimi nekdanjega vzhodnega bloka. in s tem oddaljuje od nekdanjega iskanja vzora pri skandinavskih državah.

Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov naše družbe. Krepijo se avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacionalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragično dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba…).

Da bi spodbudili odgovorne in demokratične politične sile k opredelitvi skupnih vrednot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki podpisanih civilnih združenj Slovenije pripravili izhodišča za program zavezništva za demokratično Slovenijo.

Povezuje nas boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, oženju ideološkega pluralizma, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Zavezujemo se resnici in spoštovanju dane besede. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi.

Povezuje nas tudi odgovornost za soustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah.

Končno nas povezuje spoznanje, da sedanji ekonomski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo. Našteti problemi tarejo vse državljane ne glede na njihovo nazorsko, ideološko in politično opredelitev.

Zavezništvo želi odgovoriti na doslej v veliki meri neodgovorjeno vprašanje, v kakšni družbi in v kakšni državi želimo živeti, za kaj se zavzemamo in kaj želimo biti. Z iskanjem odgovorov na ta vprašanja želimo prispevati k zaokrenitvi sedanjih družbenih tokov, ki so za državljanke in državljane ter za planet na katerem živimo, napačni in škodljivi. Ob tem smo prepričani, da nabor temeljnih vrednot, ciljev in ukrepov, zapisanih v tem dokumentu, lahko poveže večino državljanov, ki želijo in zahtevajo, da bi živeli v boljši Sloveniji.

Zavedamo se, da so nekateri naši cilji dolgoročni. Vendar jih je mogoče in tudi nujno potrebno začeti uresničevati takoj, obenem pa onemogočati uveljavljanje usmeritev in aktivnosti, ki bi utrjevali sedanje stanje in dosedanje prakse ter posledično poglabljali krizo. Nekateri naši cilji zahtevajo tudi usklajeno sodelovanje na mednarodni ravni, zato je nujno, da se povezujemo z državami in skupinami, ki razmišljajo podobno, in skupaj z njimi izvajamo pritisk na svetovne centre moči, ki danes določajo trende ekonomskega, političnega in družbenega razvoja.

Za uresničevanje te korenite preusmeritve je potrebna drugačna vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

I. OCENA STANJA

STANJE V SVETU

Socialna pogodba ob evropski integraciji, ki vsebuje omejitev nacionalne suverenosti v zameno za mir in blaginjo, se ne uresničuje. Namesto da bi se razlike v blaginji med članicami EU in med državljani posameznih članic zmanjševale, se povečujejo.

Osnovni vzrok je neoliberalni kapitalizem, ki ga aktivno izvaja ali se mu vsaj uklanja večina držav po svetu vključno s članicami EU, ki pri razvojnih usmeritvah daje prednost kopičenju lastnine in profita lastnikov pred blagostanjem vseh državljanov. Z neoliberalizmom so povezane ideje ekonomske liberalizacije, vladavine trga, privatizacije dejavnosti in javnega prostora, globalizacije in deregulacije, varčevanje in zmanjševanje javnih izdatkov, deindustrializacija in financializacija. Njihov skupni učinek je družbeno neodgovorna ekonomska in s tem politična dominacija zasebnega kapitala, krčenje socialne države, opuščanje socialnega dialoga, zmanjševanje vloge sindikatov, zmanjšanje družbene veljave dela, socialne pravičnosti in solidarnosti. Odgovor na zgodovinsko vprašanje razmerja med delom in kapitalom se pospešeno pomika v prid kapitala: denar in lastnina revnih posameznikov in revnih držav se nezadržno pretakata v roke bogatejših posameznikov in držav. S tem se krepi hegemonizacija političnega in splošnega javnega prostora s strani politično-kapitalskih elit.

Neoliberalizem s pritiski na nenehno zmanjševanje stroškov in pravic iz dela povzroča stagnacijo življenjskega standarda, naraščajočo dohodkovno, premoženjsko in družbeno neenakost, prekarizacijo, socialni damping, outsourcing in ciklične finančne nestabilnosti, onesnaževanje in segrevanje okolja, zmanjševanje biološke raznovrstnosti in izčrpavanje naravnih virov, kar vse generira globalne migracije. Povečuje se neenakost med državljani, brezposelnost, revščina, onesnaževanje okolja, neprostovoljne migracije, kulturni konflikti, nacionalizem in terorizem. Težišče konflikta se prenaša z odnosov med bolj in manj razvitimi državami na odnose med razredi.

Vzpodbujanje količinske rasti proizvodnje in ustvarjanje dobička ne glede na posledice za okolje in blagostanje ljudi negativno vplivajo na temeljne vrednote kot so enakost, solidarnost in okoljska vzdržnost. Vzpodbujanje potrošništva je nova oblika nesvobode.

Napredek na račun tehnološkega razvoja se asimetrično pretaka v bogastvo kapitalske manjšine. Nekateri razvojni prodori, kot so digitalizacija, robotizacija, strojno učenje in umetna inteligenca, bodo brez premišljene regulacije omogočili še večje izsiljevanje in izkoriščanje delavcev s strani kapitala in povečali neenakost.

Odziv EU na finančno krizo z desetletjem varčevanja, podrejanjem ciljev socialne kohezije fiskalni konsolidaciji, odrivanjem skrbi za zdravje in socialno varnost ter družbene odgovornosti do dela iz agende EU, zmanjševanjem demokratičnega nadzora nad globalnimi finančnimi institucijami in opuščanjem socialnega dialoga je pospešil družbene neenakosti, politične polarizacije, nedemokratične odklone in populizem. Ogroženi so temelji demokracije.

Legitimnost posredne (predstavniške) demokracije se ruši. Vse manj ljudi voli, volitve potekajo kot tekmovanje osebnosti in ne programov, izbor volivcev se vse pogosteje izkaže za zgrešenega, članstvo v političnih strankah opazno upada, kljub temu pa jim predstavniška demokracija zagotavlja absolutno moč. Državi vladajo voditelji strank, kar je daleč od demokracije kot vladavine ljudstva.

STANJE V SLOVENIJI

Vse navedeno se v najbolj surovi obliki odraža v nekdanjih državah vzhodnega bloka ter novo nastalih balkanskih državah, tudi v Sloveniji. Slovenija ki je bila v času osamosvojitve najbolj ekonomsko uspešna država med vsemi ”tranzicijskimi državami ”, je ob osamosvojitvi brez posvetovanja z državljani v temeljih spremenila politični in ekonomski sistem ter lastninska razmerja, prevzela temeljne značilnosti kapitalističnega sistema vključno z zgodovinsko krivico, da ustvarjena presežna vrednost in pravice upravljanja pripadajo le lastnikom kapitala, ne pa tudi drugim soustvarjalcem. Ekonomska politika dosedanjih slovenskih vlad in parlamentov je nekritično sledila vzorcem neoliberalnega kapitalizma, kar se kaže v prerazporejanju javnega denarja na škodo družbenega standarda (izobraževanja, šolstva, znanosti, zdravstva, socialnega varstva, kulture in varstva okolja), naraščajoči privatizaciji šolstva in zdravstva in povečevanju deleža nestalnega (prekarnega) dela. Ti ključni premiki so povečali ekonomsko in socialno neenakost državljanov.

Za razliko od »starih demokracij«, kjer se je proces lastninjenja že davno končal in je njihov cilj ohranjanje obstoječega stanja, koncentracija lastništva in izrivanje konkurence, pa v Sloveniji zaradi njenega šele nedavnega prehoda v kapitalistični družbeni red še vedno poteka boj med politično-ekonomskimi lobiji za oblast in prisvajanje donedavnega družbenega premoženja in dobička pri njegovi razprodaji, ki jo podpira vsakokratna vladajoča politika. V desetletjih napol legalnega in nebrzdanega plenjenja smo po ocenah tujih strokovnjakov izgubili premoženje v vrednosti treh državnih proračunov. Filozofija plenjenja družbenega premoženja še vedno prisotna in jo zasledimo tako na področju zdravstva, šolstva in na drugih javnih področjih. Črna luknja (nekaj milijard evrov) v bankah ni prinesla nobene streznitve.

Boj za oblast in za prilaščanje družbenega premoženja poteka prikrito v ozadju ideoloških spopadov, prikrojevanja zgodovine in nenehnih provokacij, ki preusmerjajo pozornost javnosti, njegove posledice, ki segajo v vse družbene sfere; pa so zlasti:

kršenje demokratičnih standardov, avtoritaren in partitokratski način vladanja, korupcija, klientelizem in zloraba javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznikov, politično obvladovanje gospodarstva, diskreditacija in podrejanje pravosodja in policije, širjenje lažnivih vesti o slovenskem pravosodju in medijih v mednarodnem prostoru;
zmanjševanje avtonomije javnih ustanov, ustrahovanje javnih uslužbencev in uslužbenk, omejevanje kulturne raznolikosti in ideologizacija šolstva, javno sramotenje uglednih pripadnikov slovenske znanosti in kulture ter novinarjev in medijev s strani nosilcev oblasti;
nizka raven kulture političnega komuniciranja, zloraba ideoloških razlik za poglabljanje sovražnosti in netenje ideološke vojne, govorica nestrpnosti, izključevalnosti in osebnih diskvalifikacij, potvarjanje zgodovinskih dejstev, enostransko prisvajanje zaslug za osamosvojitev in druge dosežke ter prelaganje krivde za neuspehe na nasprotnike;
nepripravljenost na spopad s korupcijo, neučinkovito in netransparentno delovanje pravne države, politično obvladovanje policije, zaradi katerega prekrški in kazniva dejanja ostajajo namerno nezaznani in nekaznovani, nepošteno pridobljena lastnina pa v rokah tistih, ki so jo ukradli;
razdeljevanje preostankov javne lastnine med politične somišljenike in povečevanje socialnih razlik z nameravano spremembo davčne zakonodaje v prid najpremožnejših, kupovanje socialnega miru z delitvijo denarja na podlagi enormnega zadolževanja, ki bo bremenilo naslednje generacije;
poraba sredstev za individualno porabo, infrastrukturo in vojsko, ne pa za razvojna vlaganja v javno izobraževanje, znanost, tehnologijo, javno zdravstvo, kulturo, socialno varstvo in okolje;
sistematično zniževanje državnega proračuna za kulturo in umetnost ter čedalje bolj poniževalno izčrpavanje umetnic in umetnikov, posebej tistih v svobodnem statusu, ob hkratnem zaklinjanju, da je bila samostojnost države potrebna predvsem zaradi zavarovanja kulturne in jezikovne avtonomije;
oblikovanje strankarskega medijskega sistema, zaviranje avtonomije medijev in njihovega kritičnega poročanja, oviranje dostopa do obveščenosti, predlog za rekonstrukcijo medijskega prostora in odtegnitev dela financiranja javnega servisa v prid strankarskih glasil;
oviranje vladavine prava (postavitev strankarskih ljudi na položaje organov pregona, politično usmerjanje izbranih predkazenskih postopkov), omejevanje človekovih pravic in svoboščin (oviranje zbiranja ljudi), zloraba parlamentarizma (ustanovitev koalicijske samo-preiskovalne komisije);
povezovanje s članicami EU in mednarodne skupnosti z avtoritarnimi težnjami in podpora njihovemu zavračanju znanstvenih dejstev o podnebnih spremembah in okoljskih omejitvah rasti ter dogovora, da je spoštovanje človekovih pravic kot temelj vladavine prava pogoj za pridobitev sredstev EU.

II. VREDNOTE IN NAČELA ZAVEZNIŠTVA

VREDNOTE

Naše temeljne vrednote so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravičnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odločno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, proti reviziji zgodovine in proti obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju sovraštva.

NAČELA

Zavezani smo naslednjim načelom:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Človekove pravice in svoboščine, kot jih opredeljuje Splošna deklaracija človekovih pravic OZN iz leta 1948, so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine. Obstoječih pravic in svoboščin ni mogoče zmanjševati; z orodji večine se ne smejo zmanjševati pravice in svoboščine manjšin in ranljivih skupin. Pravice in svoboščine posameznika spremlja tudi njegova odgovornost za vzpostavljanje in vzdrževanje pogojev, ki omogočajo njihovo uveljavljanje in varovanje.

2. Država je servis vseh državljank in državljanov. Država mora biti servis državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravičnosti in solidarnosti, za zaščito javnih dobrin in lastnine, za zaščito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega družbenega nadzora in omejitev. Ceerkev je ločena od države.

3. Javno dobro in enake možnosti za vse. Država mora varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Država mora vsem državljanom ne glede na njihov družbeni in ekonomski položaj ter osebne okoliščine omogočiti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in intelektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture. Prizadevati si mora, da lahko vsi ne glede na svoj izhodni položaj dosežejo rezultate, ki ustrezajo njihovim sposobnostim, potrebam in željam. Manjšinam in ranljivim družbenim skupinam mora to zagotavljati tudi s pozitivno diskriminacijo.

4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

5. Spoštovanje načela delitve oblasti in demokratičnega odločanja. Država mora spoštovati načelo delitve oblasti, vladavino prava in demokratično odločanje. Povečati mora neposrednost vpliva volivcev na izbor poslancev ter krepiti druge oblike participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki. Omogočiti mora razmere za uveljavljanje javnega dialoga, v katerem vsi zainteresirani člani družbe prispevajo k iskanju najboljših rešitev.

6. Utrjevanje javne lastnine. Način upravljanja lastništva nad bogastvom države (premoženja, dobrin in podatkov) določa, kako in v čigavem interesu deluje ekonomski sistem, in odločata o distribuciji bogastva in moči. To je podlaga današnje »demokracije«, ki deluje na podlagi načela »en evro, en glas« in ki jo moramo spremeniti v izvirno načelo demokracije »en človek, en glas«. To zahteva demokratizacijo lastništva in nadzora nad skupnim bogastvom z raznolikimi modeli lastništva od lastništva države, občine in lokalne skupnosti do delavskega in zadružnega lastništva.

7. Znanje je temelj razvoja (družbe in posameznika). Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonomska rast so neposredno povezani z izobraževanjem v smeri avtonomije vednosti in osebne integritete ter osvajanjem novih veščin na področjih temeljnih in uporabnih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlični strokovni in vodstveni kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Brez tega doslej zanemarjenega segmenta ne bo razvoja Slovenije v razvito, neodvisno in gospodarsko močno državo.

8. Kultura in umetnost kot svojstvo narodnostne identitete. Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin sta kultura in umetnost odigrali bistveno vlogo ohranjanja in razvoja skupnosti. To še posebej velja za jezik in književnost. Kultura in umetnost sta bili tudi glavni navdihovalki odpora in upora zoper vse nedemokratične družbene sisteme od avstroogrskega imperija do današnjih domačih avtokratov. Umetnicam in umetnikom moramo omogočimo pogoje, kakršne si njihova nadarjenost in dosežki zaslužijo, kar se bo pozitivno obrestovalo celotni družbi in bo odsevalo tudi pri ugledu Slovenije v mednarodnem prostoru.

III. PROGRAM ZAVEZNIŠTVA

1. Demokratizacija družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij

Demokratizacijo družbe bomo uveljavili:

z doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država, avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom, spoštovanje človekovih pravic ter zagotavljanje državljanskih svoboščin;
z uveljavitvijo neposrednega vpliva državljank in državljanov na izbor poslank in poslancev Državnega zbora in s krepitvijo oblik participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki kot so ljudska nezaupnica, referendumi, participativno sprejemanje občinskih in državnih razvojnih programov in proračunov ter vpliv reprezentativnega dela civilne družbe in znanstvenih institucij na odločanje v politiki ter na nadzor in izvajanje politik;
z uveljavitvijo medsebojne neodvisnosti zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, odprtosti parlamenta do pobud in predlogov javnosti in civilne družbe preko institucionaliziranih poti posvetovalne demokracije ter večje odgovornosti poslancev za strokovno pripravo zakonodaje;
z uveljavitvijo sprememb volilnega sistema z uvedbo enega ali več preferenčnih glasov, odgovornosti poslank in poslancev njihovim volivkam in volivcem in uvajanjem sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba;
z uveljavitvijo nepovezljivosti političnega z ekonomskim mandatom in prepovedjo oz. odpravo kadrovanja na strokovne in poslovodne funkcije po političnih kriterijih;
z uveljavitvijo načela objektivne preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno strokovno in izkustveno podlago ter izpolnjujejo mednarodne standarde človekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO) in kakovosti življenja (WHO, FAO), okoljske in druge standarde ter cilje vzdržnega (trajnostnega) razvoja (OZN).

2. Varovanje in krepitev socialnih pravic

Zagotovili bomo, da država:
varuje pridobljene socialne pravice, ki vključujejo pravico do dela, do prebivališča, do kakovostnega javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin;
zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etničnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin, ki jih ogrožajo predsodki večine; da omogoči enakopravno predstavništvo žensk pri vodenju javnih ustanov in zasebnih korporacij;
Naš cilj je vključujoča družba, ki vsakomur zagotavlja:
splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje veščine, zmožnosti in talente, v kateri vsi lahko prispevajo in nihče ne ostane zunaj. Državljani morajo imeti možnost, da sami odločajo o tem, kako bodo preživeli svoje življenje; imeti morajo čas za delo, družino in prijatelje, za politično udejstvovanje, za stalno izobraževanje in usposabljanje, za prosti čas in kulturo.
delo, ki omogoča dostojno življenje, in polno zaposlitev za vse ob skrajšanju delovnega časa, pravično porazdelitev dela med oba spola, enako plačilo za enako delo in zakonsko zagotovilo minimalne plače, ki omogoča dostojno preživetje;
celovito varstvo pred samovoljnim odpuščanjem, podcenjenim delovnim mestom in nadomeščanjem redne zaposlitve z delom za določen čas in prekarnim delom;
Javno pokojninsko zavarovanje mora:
določiti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard, in zagotavljati zakonsko določeno pravično valorizacijo vseh vrst pokojnin in drugih socialnih dajatev z rastjo plač;
spodbujati čim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb. Upokojenec mora imeti pravico, da še naprej za plačilo opravlja gospodarsko ali drugo ustvarjalno dejavnost, ne da bi izgubil pokojnino, in je pri tem davčno izenačen z drugimi.
Zagovarjamo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem članom družbe omogočala socialno in ekonomsko varnost. Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
Finančno in kadrovsko bomo okrepili univerzalno javno zdravstveno varstvo, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in državnega proračuna. Zdravstveni prispevek ne sme biti regresiven, zato je potrebno ukiniti dohodninsko olajšavo zanj. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opustiti in ga nadomestiti z javno dajatvijo. Javna sredstva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstvene storitve, določene v košarici zdravstvenih storitev, zato je potrebno obseg javnega financiranja, izraženega z deležem BDP, približati zgornji četrtini držav EU. Plačevanje iz žepa ne sme presegati 15% vseh sredstev za zdravstvo.
Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili bomo vlaganja v infrastrukturo ter obseg in kakovost storitev, namenjenih starostnikom. Uveljavili bomo mednarodne in domače zaveze za varstvo invalidov.
Mednarodno primerljiv, celo nadpovprečno učinkovit javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno dograditi in preprečiti poskuse njegovega razgrajevanja. Področje edukacije mora biti sposobno sodelovati pri oblikovanju družbe, ki bo zmanjšala družbene neenakosti in povečala sodelovanje ter solidarnost ob ohranjanju in poudarjanju pravice in možnosti živeti različno in v razlikah. Potrebujemo kakovostno splošno izobrazbo državljanov in znanje, ki jim mora omogočati avtonomno, kritično mišljenje in presojo ter odgovorno ravnanje. Bodoče aktivne državljane mora pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in etičnega ter odgovornega ravnanja z naravo in uporabo novih tehnologij ter na delovanje po načelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi.
Zavzemamo se za kulturno raznolikost in možnost udeležbe vseh v kulturnem bogastvu družbe. Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega samoizražanja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturno in umetniško ustvarjanje kot prvobitno svojstvo narodnostne identitete v tistem delu, kjer njegovih stvaritev ni mogoče v zadostnem obsegu uveljaviti na trgu, in s tem ustvarjati ugodne razmere za svobodno kulturno ustvarjalnost. To velja za umetnost v širokem razponu od izobraževalnega sistema in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesionalnih in mednarodno primerljivih standardov. Umetnost in kulturne dejavnosti morajo biti polno integrirane v proces učenja, kar bo sprostilo ustvarjalni potencial vsakega posameznika in posameznice in prispevalo k opuščanju kulture neodgovornega potrošništva.
Spodbudili bomo pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za večjo dostopnost mladih do stanovanj v obliki državnega poroštva za stanovanjske kredite, davčnih vzpodbud za prvi nakup stanovanja in stanovanjskih zadrug.

3. Večja družbena veljava dela, delitev novo ustvarjene vrednosti

Družbena veljava dela pomeni pravico do dostojnega in pošteno plačanega dela ter status dela kot podlage za socialne in korporacijske pravice. Uveljavili bomo:
družbeno sprejemljiv in zakonsko omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju;
minimalno plačo, ki zaposlenemu in njegovi družini omogoča doseganje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in minimalen dohodek, ki ne sme biti pod pragom revščine;
pravno opredelitev, omejevanje in postopno odpravo nedopustnega prekarnega dela in vzpostavitev protiprekarnih zaposlitvenih standardov;
programe za spodbujanje zaposlovanja mladih, žensk in ljudi brez stalne zaposlitve.
Uveljavili bomo pravičnejši sistem obdavčitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov, zmanjša obremenitev nizkih dohodkov, poveča obremenitv pri najvišjih dohodkih in bistveno več črpa iz velikega premoženja, dediščin, kapitalskih dobičkov in dobička podjetij.
Uzakonili bomo prenovo korporacijske in delavske zakonodaje tako, da bo:
pravica do upravljanja in udeležbe na dobičku priznana tudi na temelju dela in da bo korporacijska družbena odgovornost uzakonjena ko dolžnost korporacijskih direktorjev;
uveljavljena obvezna udeležba zaposlenih v dobičkih gospodarskih družb, kadar družbeniki namenijo dobiček za dividende;
vzpostavljena zakonska podlaga deležništvu, delavskim odkupom, delavskemu zadružništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih;
da bodo državne spodbude in subvencije podjetjem pogojene z uveljavljanjem delavskih pravic in zagotavljanjem dogovorjenih plačnih razmerij med zaposlenimi.

4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh

Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija. To je ekonomija, katere cilj ni le rast BDP, temveč blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje. Poleg gospodarske donosnosti mora trajnostna ekonomija upoštevati druge odločilne izzive za ljudi in naš planet, ki so hkrati tudi ključni za trajnostni razvoj, med drugim socialno pravičnost, izmenjavo dobrin, solidarnost, participativno vodenje in ohranjanje naravnega kapitala. Sodelovanju daje prednost pred konkurenco, skrbi za naravo pa prednost pred njenim izčrpavanjem. Pri tem se bomo oprli na dejstvo, da to novo razumevanje družbene odgovornosti korporacij zagovarjajo najuglednejše svetovne javne in zasebne finančne in gospodarske institucije.
Za uveljavitev trajnostne ekonomije bo potrebno vzpostaviti politični, davčni in regulativni okvir, ki bo podpiral uporabo njenih modelov (n.pr. funkcionalne ekonomije, ekonomije delitve in krožnega gospodarstva), odpravljal ovire za njeno uveljavljanje in oblikoval jasno vizijo, v kateri bo trajnostnost upoštevana kot temelj posodobitve socialno-ekonomskega modela, spodbujal vključevanje družbeno-okoljskih zunanjih dejavnikov v ekonomsko razmišljanje in usmeril davčno politiko v okoljske davke. Negativni vplivi na okolje morajo biti vključeni v ceno.
Delovanje finančnega in bančnega sektorja bo potrebno na novo opredeliti, da bi postal trajnosten, in drugače opredeliti pojem tveganja: vanj bo potrebno vključiti dolgoročna okoljska in socialna vprašanja ter vprašanja mikro- in makroupravljanja.
Uveljavili bomo program ¨Gospodarski razvoj za blaginjo vseh ljudi¨, to je program razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo udejanjile uravnoteženje rasti dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z davčno podporo vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja.
Slovenija mora hitreje dohitevati razvite države v produktivnosti oziroma BDP. Gospodarsko rast mora spodbuditi z vlaganji v visoko šolstvo in znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbranimi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator.
Uveljavili bomo razvojne ukrepe, ki naj zagotovijo doseganje višje dodane vrednosti, združevanje malih proizvajalcev za skupen nastop na svetovnih trgih, spodbujanje podjetništva in stabilnega ter spodbudnega gospodarskega okolja. Ohraniti moramo in krepiti razvojna jedra slovenske industrije ter vzpostaviti trden in zaupanja vreden bančni sistem.
Korenita posodobitev raziskovalnega in visokošolskega sistema je nujna. Podpiramo program 1.000 novih mladih raziskovalcev do leta 2022 in 2,000 do leta 2025. Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvoja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaganja v raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vključno 2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP. Pri tem je treba ohranjati ravnotežja med temeljnim in uporabnim raziskovanjem in med različnimi disciplinami. Zagotavljati je treba spoznavnoteoretsko raznolikost in gojiti tudi družboslovje in humanistiko. Za Slovenijo kot občutljivo entiteto je ta plat znanstvenega raziskovanja še posebej pomembna zaradi njene vloge v nacionalni kulturi in ohranjanju demokratične državljanske kulture. Potrebno je zagotoviti moderno raziskovalno opremo, financiranje raziskav na podlagi mednarodno uveljavljenega ocenjevanja kvalitete projektov, boljše delovne pogoije, štipendiranje in spodbudno nagrajevanje uspešnosti.
Sprejeti moramo srednjeročni in dolgoročni program razvoja Slovenije z jasno vizijo podjetniškega podpornega okolja v prihodnosti, upoštevaje spoznanje, da mora upravljanje hitro rastočega, dinamičnega podjetja temeljiti na podjetniški viziji in kulturi ter na podjetnikovi družbeni odgovornosti za rast, okolje in družbeni razvoj ter blaginjo. Prizadevali si bomo za vzpostavljanje ugodnejših podpornih in s tujimi investitorji izenačenih pogojev za investiranje ter za razvoj podjetniške pobude in ustvarjalnosti ter podjetništva. Podjetniki v RS so pomembni ustvarjalci nove vrednosti in družbenega bogastva ter glavni motor gospodarske rasti in novih zaposlitev. Tako kot vsako ustvarjalno delo tudi podjetništvo temelji na inovaciji in prevzemanju tveganj, zato predstavlja samostojno podlago za pravice upravljanja in udeležbe na presežni dodani vrednosti.
V kmetijstvu je potrebno povečati obseg samooskrbe.
Slovensko gospodarstvo se mora usmeriti v razreševanje izziva sobivanja z naravo ter v nove vire energije, nove materiale in nove tehnologije.
Turizem kot ena od ključnih gospodarskih panog bo moral postati bolj družbeno in okoljsko odgovoren in dostopen vsem prebivalcem. Razvijati se mora vzdržno in v partnerstvu z okoljem, lokalnimi prebivalci in njihovo kulturo.

5. Pravičnost sodišč, varovanje družbenega premoženja

Uveljavili bomo:
večjo učinkovitost in nepristranskost sodišč ter učinkovit program za odpravo sodnih zaostankov in uveljavitev pravice do sojenja v razumnem roku;
spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara, in ki naj velja od leta 1991 naprej;
neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupnega premoženja ter zlorabo javnih pooblastil.
zakonske podlage za ustrezno odškodnino skupinam, ki so bile v nedavni preteklosti žrtve političnih in administrativnih napak, medijskih napadov in realnega zmanjšanja človekovih pravic: izbrisanim, Romom in drugim ranljivim skupinam.

6. Prepoznavna Slovenija

Dosegli bomo družbeno soglasje o temeljnih značilnostih naše skupnosti, ki naj predstavljajo njeno trajnejšo identifikacijo in ki jih slovenska družba sprejema kot vrednote, ki jo opredeljujejo, določajo njene razvojne prioritete na gospodarskem in družbenih področjih ter so osnova njene mednarodne prepoznavnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena narava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljudje in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in družbene enakosti, kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, močni, inovativni in univerzalno sporočilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turizem.
Razvojne prioritete so naslednje:
smotrna in trajnostna uporaba naravnih danosti (turizem, razvoj prometa in transporta, izkoriščanje lesnega bogastva);
pospešen razvoj človeških zmogljivosti in znanja (za izboljšanje izobrazbene strukture in lažji sprejem in razvoj novih tehnologij), učinkovitost študija in kakovost pridobljene izobrazbe (povečanje obsega vlaganj na študenta in izboljšanje razmerja med učitelji in študenti), povečanje vlaganje v znanje in nove tehnologije;
podpora gospodarstvu, posebej slovenskim pojetjem, ki so uspela v globalnem prostoru, z namenom osvajanja novih trgov, razvoja novih tehnologij in ustvarjanja novih delovnih mest;
omogočanje enakih možnosti in čim večje socialne kohezije, ki zagotavljajo osebno dostojanstvo in mobilizacijo človeških virov, preprečuje izgubo energije v neracionalnih konfliktih ter beg možganov.

7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj

Sprejeli bomo:
dolgoročno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regijam in vsem generacijam omogočal enake in boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov. Razvoj mora omogočati smotrno rabo regionalnih virov, povečevati prehransko samooskrbo, ščititi potrošnike in varovati okolje.
dolgoročen razvojni načrt, ki mora doseči širok družben konsenz in s katerim moramo obnoviti ugled in zaupanje domačih in tujih kreditorjev, vlagateljev, kupcev in obiskovalcev. Pri tem je ključna tudi fiskalna politika, ki mora težiti k proračunski zmernosti in ki bo ob uvedbi avtomatskih proračunskih stabilizatorjev dosegala dolgoročno izravnan proračun in nizko zadolženosti države.

8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zaščita zasebnosti

Uveljavili bomo posodobitev in prenovo medijske zakonodaje, ki naj okrepi pravo avtonomijo medijev in njihovo objektivno in kritično poročanje, obenem pa določi kriterije za prepoznavo in izločanje lažnih novic, nedopustnih posegov v zasebnost in človeško dostojanstvo in sovražnega govora.
Današnji mediji ne zagotavljajo zadostnih informacij, ki jih potrebujejo aktivni državljani za sodelovanje pri odločanju. Za demokratizacijo medijskega sistema so potrebni novi modeli javnega lastništva in upravljanja ter zagotavljanja avtonomnosti javnih medijev. Ohraniti in krepiti je potrebno finančno soudeležbo države v interesu vzdrževanja javnega prostora.
Preprečili bomo, da bi se javna sredstva uporabljala za financiranje glasil, ki zastopajo strankarske ali druge parcialne interese.
Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije globalni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo aktivnih digitalnih državljanov, univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin ter polno dostopnost do podatkovnih zbirk v javni in državni lasti po načelih odprte vlade, kar zajema tudi orodja za nadzor delovanja države. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito intelektualne lastnine in zasebnosti.

9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju

Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahtevamo odločnejšo in učinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim nekaterih. Dali bomo pobudo za vzpostavitev solidarnosti med članicami EU na področju kritičnih problemov zdravstvenega varstva. Slovenija lahko ne glede na svojo majhnost odigra vidno vlogo v prebujanju občutka odgovornosti za bolj etično, solidarno in okoljsko odgovorno podobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Postati mora napredna in spoštljiva večkulturna družba, ki se regijsko in globalno povezuje, izmenjuje ideje in sodeluje v mednarodnih prizadevanjih za koristi vseh državljanov EU in sveta.
Sooblikovali bomo prenovo EU kot demokratične, socialne, ekološke in miroljubne zveze, ki daje prednost socialnim pravicam pred tržnimi svoboščinami, za višje in boljše standarde socialne in okoljske zaščite, za izpolnjevanje zelenih ciljev za prehod v brezogljično družbo, za obdavčitev korporacij in bogastva, za demokratičen nadzor Evropske centralne banke, za koordiniran in demokratičen nadzor ekonomske politike, ki mora preprečevati nelojalno nižanje cen z znižanjem plač ter slabšanjem delovnih pogojev, socialnih prejemkov in okoljskih standardov in za EU, ki ne bo diskreditirala evropske ideje.
V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali:
za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov, za svet brez orožja in sredstev za masovno uničenje, za prepoved izvoza orožja; in zoper ekonomsko izkoriščanja držav v razvoju.
za mednarodno sodelovanje in solidarnost pri izboljševanju življenjskih pogojev in človeškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkoriščanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti;
za globalizacijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala s pomočjo krepitve obstoječih ali novih predstavniških teles in vzpostavitve globalnega socialnega partnerstva; za izenačevanje pravic iz dela na globalni ravni;
za boj proti davčnim utajam in davčnim oazam;
za politiko aktivnega multilateralizma, ki temelji na enakopravnem sodelovanju med nacionalnimi državami pri soočanju s številnimi izzivi sodobnega sveta, in ki postavlja v ospredje zaščito skupnih in javnih dobrin človeštva;
za zaščito slovenskega nacionalnega in kulturnega interesa in pravice manjšin v sosednjih državah.
Zoperstavili se bomo populističnim, nacionalističnim in suverenističnim politikam, ki spodkopavajo obstoječi sistem mednarodnih institucij, ki temeljijo na splošno sprejetih pravilih mednarodnega prava.
Spoštovanje Ustave Republike Slovenije tudi v zunanji politiki pomeni zavzemanje za pravično in pravno urejeno mednarodno skupnost, ki jo varuje sistem kolektivne varnosti in mednarodni mehanizmi varovanja človekovih pravic.

IV PREDLOGI ZA USTAVNE IN ZAKONSKE SPREMEMBE

Zavzemali se bomo za politični dogovor o ustavnih in zakonskih spremembah, ki naj utrdijo predlagane usmeritve.

1. Politični sistem

imenovanje vlade po pravilu t.i. polnega mandatarstva (predsednik vlade sam imenuje in razrešuje ministre svoje vlade);
odpraviti je treba pristojnost zakonodajne veje oblasti na področju kadrovske politike v sodstvu; vse pristojnosti na tem področju morajo preiti na predsednika republike, sodni svet in sodstvo;
zagotoviti polno avtonomijo sodne oblasti;
povečati odgovornost Državnega zbora za pripravo zakonov in drugih aktov in zmanjšati njegovo odvisnost od izvršne oblasti;

2. Volilni sistem

dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev in z absolutnim preferenčnim glasom s ciljem, da se v največji možni meri zagotovi vpliv državljank in državljanov na izbiro poslancev;
pilotska uvedba e-volitev na področju predčasnega glasovanja in glasovanja iz tujine ter volitve na delovni dan;
javna razprava o uvedbi volilne pravice s 16 leti;
uvedba instituta odpoklica županov in občinskih svetnikov ter poslancev in predsednika države;
uvedba instituta neizvoljivosti za osebe, pravnomočno obsojene z več kot 6 let zaporne kazni.

3. Neposredna demokracija

uvedba participatornega proračuna na državni in lokalni ravni in zagotovitev participacije na vseh ravneh odločanja, državni občinski in korporativni, vključno z demokratičnim nadzorom delovanja javnih institucij;
sprostitev omejitev glede zakonov, o katerih je dopusten zakonodajni referendum, in vzpostavitev drugih sistemov za ugotavljanje volje ljudstva in praks sodelovanja ljudi pri odločanju in posledično ravnanje državnih organov;
ustavna prepoved, da stranke izključno po političnih kriterijih kadrujejo vodstva, nadzorne svete in upravne odbore korporacij v javni lasti in svete ter vodstva javnih zavodov;
vzpostavitev ustavne podlage za neodvisne kadrovske akreditacijske svete na državni in občinski ravni z večino predstavnikov stroke in civilne družbe.

4. Javno dobro, javna lastnina in javni interes

ustavna prepoved privatizacije javne lastnine in javnih služb ter prepoved izvajanja javnih služb kot profitne dejavnosti;
natančnejša ustavna opredelitev ločenosti države in cerkve;
ustavno določilo, da se presežek prihodkov nad odhodki javnih služb in koncesionarjev lahko investira samo v razvoj javne službe;
jasnejša ustavna opredelitev avtonomije univerz in znanstvenih inštitutov ter strokovne avtonomije vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bo preprečevala politizacijo na tem področju;
ustavna opredelitev avtonomnosti oseb javnega prava, ki izvajajo javni servis na področju javnega obveščanja;
nacionalizacija blejskega otoka in pomembnih področij Triglavskega narodnega parka kot simbolov slovenstva in skupnega dobra.

V. SKLEP

Za uresničevanje te dramatične preusmeritve je potrebna drugačna vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresničiti.

V okvirih civilnodružbenih skupin: Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija, Gibanje za družbeno odgovornost, Forum za demokracijo smo Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo pripravili:

dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. Rudi Rizman, dr. Slavko Splichal , dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk, dr. Niko Toš

Ljubljana, 1. oktober 2020

[1] Besedilo deloma povzema naslednje dokumente:

MANIFEST ZA DRUGAČNO SLOVENIJO, Programske usmeritve Odbora za pravično in solidarno družbo, 2012
10 ZAHTEV GIBANJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST, 2018
IZJAVA Akademije za družbeno odgovornost, maj 2020

FORUM ZA DEMOKRACIJO

Svoboda je glagol

Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo

Leave a Reply Cancel reply

Share this:

Like this:

Related

Leave a Reply Cancel reply