Boris A. Novak: Izbrisani

Boris A. Novak

IZBRISANI

Najhuje se je posloviti in ostati.

V istem mestu. Na isti cesti. V isti

hiši. Obstati pred zaklenjenimi vrati

z zamenjano ključavnico, nečisti,

nevidni sosed. Človek brez pravice

do sebe. Tujec sredi hrupne množice.          

Vsi vedo, kako. On ne. Ne pozna resnice

in ne zna prestopiti čarne krožnice.

Čeprav doma, vsi pravijo, da je na tujem. 

Izgnan globoko vase, kjer potuje.     

Notranja emigracija je strašna veda.

Morda bo treba stran. Morda bo treba

dokončno izpod sence tega žleba.

Morda ta meja ni tako visoka.

Morda na drugi strani čaka roka.      

Tam bo vse to nekoč na glas povedal.          

Njegov je molk, njegova je beseda. 

***

Opomba avtorja: Dr. Boštjan M. Turk, profesorski kolega z ljubljanske Filozofske fakultete, me je v Reporterju, enem izmed osrednjih glasil slovenskega rasizma, demoniziral zaradi pesmi »Izbrisani« (iz zbirke »Obredi slovesa«, Študentska založba – Beletrina, 2005), češ da gre za najbolj sramotno pesem v zgodovini slovenske poezije. Na to svojo sramoto sem ponosen.

One thought on “Boris A. Novak: Izbrisani

  1. Krasna pesem, gospod Boris A. Novak. Ustrašila sem se že, da je nova in da pišete o sebi. Občudujem vašo doslednost in vaš pogum v boju za resnico. Upam, da bo kmalu konec tega “obdobja norcev”. Srečno! Cveta Guzej Sabadin

Leave a Reply to cveta guzej sabadin Cancel reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s