Predsednik parlamenta naj obsodi ravnanje poslanke Alenke Jeraj

V Forumu za demokracijo že dlje časa opozarjamo na oblastniško erozijo demokratičnih principov, iliberalno preobrazbo Slovenije, intenzivno podjarmljanje države z ideološko tendenco »prevrednotenja vseh vrednot« in nedopustno govorico sovraštva v režiji vladajoče koalicije.

Nizkotnost, laganje, žaljivost in sovražni govor so postali zaščitni znak strupenega jezika in mentalitete oblasti, postajajo nova normalnost. Pred letom se je predsednik parlamenta Igor Zorčič, sicer bolj delujoč kot prikriti podpornik stranke SDS, zavzel za sprejetje novega etičnega kodeksa poslancev. Ta je dejansko bil sprejet, očitno pa ne živi v praksi.

Po razkritju, da poslanka Alenka Jeraj uporablja lažne profile na socialnih omrežjih, kar je sama tudi priznala, Zorčič ni obsodil takšnega ravnanja poslanke in še manj sprožil postopke. V skladu s kodeksom mora biti poslanec dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren, gojiti mora demokratični dialog in ne sme biti žaljiv. Skrbeti mora za ugled Državnega zbora in poslanske funkcije ter se izogibati ravnanju, s katerim bi krnil ugled doma ali v tujini.

Skrivanje za lažnimi profili in žalitve političnih nasprotnikov to niso. Zato pričakujemo, da predsednik Zorčič nemudoma jasno in nedvoumno obsodi ravnanje poslanke SDS in s tem zaščiti institucijo, ki jo vodi. Še zlasti se nam takšno dejanje zdi nujno, ker se zanj Alenka Jeraj ni opravičila ali ga obžalovala. S tem bo pokazal, da mu je morda res mar za etičnost v ravnanju poslancev – kar je nekaj, v kar glede na njegovo politično obnašanje v zadnjem letu upravičeno dvomimo.

Forum za demokracijo

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

Boris A. Novak: IZDAJALCI Z VELÍKO ZAČETNICO P

Boris A. Novak

IZDAJALCI Z VELÍKO ZAČETNICO P

            (Sonet Repatec

ob glasovalnem izdajstvu

v Državnem zboru Republike Slovenije

15. februarja 2021)

            Kdo so poslanci? Poslovni ljudje.

            Po tošlu vedo, kje se skriva srce.

            Kdo so poslanci? Finančni subjekti.

            Komu pripadajo? Svoji politični sekti.

            Le kdo jih voli? Volivci, ti voli.

            Jim poslanci odgovarjajo? Kje pa, nikoli.

            Ali glasujejo javno? Ne, tajno.

            Koliko pri tem zaslužijo? Bajno.

            Kdo so poslanci? Predstavniki ljudstva.

            Kaj pa je ljudstvo? Drhal, ki jo Zakon zauzda.   

            Kaj pa poslanci? Izbranci, fejst fantje med fanti,          

            ki palicaji jih branijo pred demonstranti … 

            Kako se piše »poslanci«? Z velíko začetnico P?

            So to Zakonodajalci? Ne, zgolj izdajalci.

            Zgolj izdajalci z velíko začetnico P –

            Pizdajalci, Pizdajalci, Pizdajalci …

(Opis avtorja: v petek, 19. 2. 2021, sem ob približno 19:45 pred Državnim zborom RS prebral pesem “Izdajalci z veliko začetnico P”, podnaslovljeno “Sonet Repatec ob glasovalnem izdajstvu v Državnem zboru Republike Slovenije 15. februarja 2021”). Občinstvo so sestavljali policisti, ki so stražili Parlament in so se obnašali korektno. Izročil sem jim pesem, ki sem jo podpisal kot državljan, in jih prosil, naj jo izročijo Državnemu zboru. Ob tem so me legitimirali. Navzoča sta bila kolega Božidar Flajšman in Igor Divjak, ki sta poleg policije posnela dogodek.)

Boris A. Novak: VENETI, VENETI, SLOVENETI

Spletna stran Slovenske demokratske stranke: »6. 8. 2020 je stranka SDS v Bovcu pripravila tradicionalni posvet zagovornikov t. i. venetske teorije, po kateri Slovenci nismo Slovani, temveč na prostoru pod Alpami živimo že od kamene dobe. Predsednik slovenske vlade je zbrane domoljube razveselil z napovedjo, da bo ustanovil Institut za slovensko staroselstvo.«

(velika francoska balada)

Najbolj slovenski Slovenci ne marajo biti Slovenci,

ker ne prenesejo bednega, tretjerazrednega kluba,

ki je pripravljen sprejeti Slovence. V vsej vehemenci

ti nadslovenski Slovenci trdijo, kako je izguba

biti »lo Schiavo, Slovan, Žid, cigan«. Praspomin jim obljublja,

da so Več. Večnost! Ta rod je od nekdaj od tod, tu živeti    

hoče na samem, brez »lenih Čefurjev«, in peti, poln upa,

»da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, Veneti, Veneti, ve ne, ne ti …«

Najbolj slovenski Slovenci ne marajo biti Slovenci,

tarče prezira močnejših: izbrisati druge je smoter.   

Ti domoljubi so silni le v lastni oblastni demenci:    

s silnim ponosom brž lezejo Orbánu čisto tja noter.

»Proto Slovenci« so proti Slovencem: sovražijo sebe.

Ker so, kar niso, in niso, kar so. Rod, ki sebe rad jebe.

Analfabeti in falsifikatorji, vajeni peti,

            »da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, Veneti, veneti, ve ne, ne ti …«

Najbolj slovenski Slovenci v skrivni spominski kredenci

hranijo bel okostnjak najstarejšega prednika. DNK                            

kaže: med parijskimi – in ne arijskimi – pritepenci                                      

gre poiskati Pradeda. Pa Vélika mati? Neznanka,

mešanka stotih semenskih vetrov … Kljub temú brez prestanka

hlapci hlepijo po pravljicah noriških kron in stoletij

slave, ko niso bili, kar so, mutci, obsojeni peti,

»da Sloveneti smo večni Veneti,

ki nam je dano sloveti, sloveneti,

Veneti, veneti, veneti, ve ne, ne ti …«

Moja pramati je Eva iz Afrike, jaz pa genetsko prizadeti     

»prišlek, profesor, plevel, parazit, pes, prekleti poet,« ki

vem, kako fuša 

            ta Zbor za vazalno Republiko Norik, ta Jeti,

            ta SDS, ta SDS brez D, ti Samostojni Serveti,

            ti profiterski profeti, ta kljukasti kič tisočletij,

            ti Karantanci in ti karantenci provenience, portreti,

            ti domoljubi koruptni, ti rupniki, ti prapezdeti,

            ti ustavljalci Ustave, ti otrumposlovci, vsi sveti,                     

            ti Sloveneti, polpeti, ti ponarejeni Veneti,    

            ki jim je zavdano sloveti, sloveneti,                  

votlo zveneti in brž izzveneti,  

veneti, veneti, veneti,

ve ne, ne

            ti …

na Prešernov dan, 8. februarja 2021

Avtoritarna oblast nam vsak dan bolj ugrablja demokracijo

Pismo poslancem DZ RS in slovenski javnosti

17. februarja 2020 smo objavili pismo pod naslovom Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo! Pismo je podpisalo 150 slovenskih akademikov. 28. oktobra 2020 smo objavili javni poziv Državnemu zboru RS, da zaustavi zlorabljanje epidemije za pospešeno izvajanje ideoloških in strankarsko motiviranih projektov vlade. Poziv je do 16. novembra 2020 podpisalo 11.331 posameznikov in preko 50 kolektivnih organizacij.

V obeh dokumentih smo izrazili resno zaskrbljenost spričo tedanjih političnih dogovorov ob nastajanju in delovanju Janševe koalicije, saj smo menili, da lahko državo hitro popeljejo v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.

Od takrat do danes množica dejanj najvišjih predstavnikov vlade in vladajoče koalicije dokazuje, da je bila naša zaskrbljenost upravičena. Ta dejanja se tako kopičijo, da vsa niti ne prodrejo več do javnosti, kar je nedvomno tudi namen oblasti. Za primer navajamo dogodke enega samega dne: 25. januarja 2021.

  • Predsednik Vlade RS Janez Ivan Janša v parlamentarni proceduri postavljanja poslanskih vprašanj poslancu opozicije Mihi Kordišu ni odgovoril na legitimno vprašanje o osebnih povezavah predsednika z osebo, ki je dokazano vpletena v različne kriminalne združbe, ob tem ko je predsednikov davčni svetovalec. Namesto odgovora je bil poslanec deležen arogantne in poniglave diskvalifikacije, da je psihiatrični bolnik, ki potrebuje urgentno obravnavo v »njegovi kliniki v Avstraliji«.
  • Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je na zahtevo, da zaščiti poslanca pred verbalnimi izpadi predsednika vlade, odgovoril, da njegova naloga ni ščititi posameznih  poslancev, pač pa parlament. Da si predsednik Državnega zbora ni drznil predsednika vlade opozoriti na nesprejemljivo vedenje v parlamentu, kaj šele zahtevati opravičilo poslancu, ponovno dokazuje popolno odvisnost poslancev koalicije od stranke SDS in njenega vodje, pa tudi, da je parlament v celoti postal orodje izvrševanja avtoritarne oblasti v rokah predsednika vlade. To trditev potrjuje tudi njegova nepripravljenost, da bi razrešili vprašanje tajnega glasovanja, kadar poslanec ne more iz objektivnih razlogov ali višje sile prisostvovati seji DZ.
  • Istega dne je minister za notranje zadeve Aleš Hojs v Državnem zboru »pojasnil«, da so policisti ob zavarovanju rušenja prostorov tovarne ROG delovali tako dobro, da jih lahko samo pohvali za njihovo delo. Ne obsojamo policistov, saj so dobili navodila, da morajo pokazati grobo silo. Namen je nedvoumen: prestrašiti ne samo protestnike in mimoidoče opazovalce na ulici, ampak pokazati vsem državljanom, da je uporaba sile s pomočjo »robokopov« postala ustaljena praksa. Mrak policijskega nasilja in policijske ure pada na Slovenijo.
  • Zvečer istega dne je predsednik vlade ob imenovanju koalicijskega kandidata za glavnega direktorja RTV Slovenija po vzoru svojega najpriljubljenejšega vzornika Trumpa tvitnil, da upa, da bo »nova metla popravila lažnivo poročanje« na RTV Slovenija.
  • Dan kasneje se je predsednik vlade v Trumpovem slogu arogantno znesel celo nad Ustavnim sodiščem, ker je do končne odločitve zadržalo določbo protikoronskega zakona o podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom, s katero je vlada ob asistenci parlamenta koruptivno »pomagala« Novi univerzi dr. Petra Jambreka.

Seveda ta dejanja niso nič novega; priča smo jim vsak dan! Namesto učinkovitega, ljudem prijaznega in solidarnega reševanja zdravstvene krize ob pandemiji COVID 19 predsednik vlade, njegova stranka in vladna koalicija s širjenjem in spodbujanjem sovražnega govora ter pred javnostjo skritimi rabotami vodijo Slovenijo v avtoritarno nadzorovano družbo. Na noben naš poziv ni bilo odgovora iz Državnega zbora.

Tudi sedaj ne pričakujemo, da se bodo predstavniki sedanje oblasti opravičili in spremenili svoja ravnanja, saj je že dolgo očitno, da je vse njihovo delovanje podrejeno dolgoročnemu prilaščanju oblasti in spreminjanju Slovenije v nedemokratrično in avtoritarno nadzorovano družbo.

Naše pismo je namenjeno slovenski javnosti in poslancem Državnega zbora in predstavlja apel, da je takemu stanju nujno treba narediti konec.  

Odgovor imajo v rokah poslanci, ki se očitno ne zavedajo, da ga imamo tudi državljani in državljanke Slovenije.

To besedilo je napisala  delovna skupina Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo, ki ga sestavljajo Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija in Gibanje za družbeno odgovornost v sestavi (po abecedi): dr. Rado Bohinc, dr. Božo Flajšman, dr. Spomenka Hribar, dr. Dušan Keber, dr. Jože Mencinger, dr. Vlado Miheljak, dr. Stane Pejovnik, dr. Rado Riha, dr. Rudi Rizman, dr. Blaž Rozman, dr. Renata Salecl, dr. Boris Sket, dr. Slavko Splichal, dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Niko Toš, dr. Vito Turk, in dr. Boris Vezjak.

Boris A. Novak: Izbrisani

Boris A. Novak

IZBRISANI

Najhuje se je posloviti in ostati.

V istem mestu. Na isti cesti. V isti

hiši. Obstati pred zaklenjenimi vrati

z zamenjano ključavnico, nečisti,

nevidni sosed. Človek brez pravice

do sebe. Tujec sredi hrupne množice.          

Vsi vedo, kako. On ne. Ne pozna resnice

in ne zna prestopiti čarne krožnice.

Čeprav doma, vsi pravijo, da je na tujem. 

Izgnan globoko vase, kjer potuje.     

Notranja emigracija je strašna veda.

Morda bo treba stran. Morda bo treba

dokončno izpod sence tega žleba.

Morda ta meja ni tako visoka.

Morda na drugi strani čaka roka.      

Tam bo vse to nekoč na glas povedal.          

Njegov je molk, njegova je beseda. 

***

Opomba avtorja: Dr. Boštjan M. Turk, profesorski kolega z ljubljanske Filozofske fakultete, me je v Reporterju, enem izmed osrednjih glasil slovenskega rasizma, demoniziral zaradi pesmi »Izbrisani« (iz zbirke »Obredi slovesa«, Študentska založba – Beletrina, 2005), češ da gre za najbolj sramotno pesem v zgodovini slovenske poezije. Na to svojo sramoto sem ponosen.

Protest zoper pritiske vlade RS na STA

Upoštevaje visoko kvaliteto in profesionalnost Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je ključna in nepogrešljiva za nepristransko in vsestransko obveščanje javnosti, ogorčeno protestiram zoper nezakonite in grobe pritiske vlade RS, ki poskuša demontirati ta temeljni informacijski servis slovenske družbe.

Pravici do obveščenosti in do svobode izražanja sta predpogoja demokracije, zato ogrožanje Slovenske tiskovne agencije v srži ogroža demokratični ustroj slovenske družbe.

Svoboda izražanja je temeljna vrednota Mednarodnega PEN-a, svetovne pisateljske organizacije, ki prihodnje leto praznuje stoletnico ustanovitve. Gre za prvo mednarodno organizacijo, ki je l. 1933, na kongresu v Dubrovniku, obsodila nacizem in fašizem, pri tej zgodovinski gesti pa je pomembno vlogo odigrala tudi slovenska delegacija.

Sledeč temu svetlemu vzoru, odločno obsojam nevarne posege vlade RS v svobodo izražanja in pravico do obveščenosti ter pozivam javnost, da zaščiti STA, svoj informacijski servis.

Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

Bled, 5. decembra 2020

Protest zoper sojenje ddr. Rudiju Rizmanu

Absurdna, sramotna in smešna je politika, ki se poslužuje kazenskih metod, da bi dokazala svojo demokratičnost. Tovrsten mučen in klavrn spodrsljaj si je privoščila Slovenska »demokratska«  stranka (SDS), ko je sprožila sodni postopek proti ddr. Rudiju Rizmanu, vrhunskemu in mednarodno priznanemu znanstveniku. Naj bo med njegovimi zaslugami omenjeno le na Slovenskem premalo znano dejstvo, da je bil generalni sekretar znamenitega Russellovega razsodišča (Russell Tribunal), ki je v 60-tih letih bistveno vplivalo na mednarodno javno mnenje v zvezi vojno v Vietnamu, človekovimi pravicami, kolonializmom, rasizmom itd. L. 1966 ga je ustanovil britanski filozof in Nobelov nagrajenec Sir Bertrand Russell, v njem pa so sodelovali Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Noam Chomsky, Vladimir Dedijer in druge ključne osebnosti tistega prelomnega časa.  

            SDS utemeljuje nujnost sodnega kaznovanja ddr. Rizmana z domnevnimi žalitvami, ki naj bi jih izrekel februarja 2020 v oddaji »Odmevi« TV Slovenija, ko je pojasnjeval peticijo »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo«, s katero je skupina 150 podpisnic in podpisnikov iz sfer znanosti in kulture svarila javnost pred prihajajočim prevzemom izvršne oblasti s strani SDS. Pri televizijski predstavitvi peticije ni ddr. Rizman uporabil nobene formulacije, ki bi bila žaljiva in ki ne bi bila že neštetokrat objavljena v slovenskih medijih; ni torej nikakršne pravne podlage za sodni pregon zaradi neresnične in žaljive obdolžitve. 

            Svoboda izražanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo RS. Gre za eno izmed temeljnih demokratičnih svoboščin. Zanikanje svobode izražanja, kakršno si dovolita SDS in Janez Janša, pomeni oživitev zloglasnega člena jugoslovanskega kazenskega zakonika o »verbalnem deliktu«. Spomnimo se, da je ena izmed žrtev jugoslovanskega političnega in pravnega sistema bil prav Janez Janša, predsednik SDS in sedanji predsednik vlade RS. Preganjanje ddr. Rizmana s strani Janše in SDS pomeni torej paradoksalno in grenko razvrednotenje demokratičnih idealov, v imenu katerih je velik del slovenskih državljank in državljanov l. 1988 protestiral zoper »sojenje četverici« pred vojaškim sodiščem Jugoslovanske »ljudske« armade, kar je neposredno peljalo k plebiscitarni odločitvi za samostojnost Slovenije.

            Svoboda izražanja je tudi temeljna vrednota mednarodnega PEN-a, svetovne pisateljske organizacije.

            Dejstvo, da je izmed 150 podpisnic in podpisnikov peticije SDS sprožila sodni postopek le proti prvopodpisanemu ddr. Rizmanu, žal potrjuje sum, da gre za nesprejemljivo politiko zastraševanja. Ta porazen vtis potrjuje tudi novica, da je bil prvi narok na Okrajnem sodišču v Kamniku 13. novembra 2020 preložen, ker se predsednik SDS Janez Janša zaradi »neodložljivih obveznosti« ni udeležil obravnave. Vsiljuje se vprašanje, zakaj in čemu je SDS sploh sprožila ta sodni postopek, če dobro ve, da se v sedanjih razmerah predsednik stranke, ki je obenem predsednik vlade,  ne more udeleževati sojenja. Samo zaradi javnega ustrahovanja intelektualcev? Če je tako, potem si Janez Janša in SDS dovoljujeta nevarno zlorabo sodnega sistema demokratične države.

            Pozivam demokratično javnost, da obsodi to uzurpacijo oblasti za pritlehne ideološke strasti, pristransko vsiljevanje ene same »resnice« ter sejanje nestrpnosti in sovraštva do drugače mislečih. 

prof. dr. Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

             20. novembra 2020     

Obvestilo o sodnem postopku proti ddr. Rudiju Rizmanu in stališče Foruma za demokracijo: »Ne bomo se uklonili ob pregonu kritičnih!«

Javnost obveščamo, da je stekel sodni postopek proti našemu spoštovanemu kolegu ddr. Rudiju Rizmanu: preganja ga vladajoča stranka SDS zaradi njegove kritičnosti, ker je skupaj s 150 akademskimi podpisnicami in podpisniki bil prvopodpisani pod pismo »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«, ker je v tej vlogi nastopil v oddaji Odmevi in sredi februarja 2020 javno povedal tisto, kar misli večina: da si slovenska demokracija ne more in ne sme privoščiti nove avtoritarnosti, orbanizacije in nacionalističnega populizma, med drugim pa tudi financiranja strank iz tujih virov in zastrupljanja s politično propagando medijev.

Takrat smo medije o nameri SDS že poskušali obvestiti in danes še bolj ogorčeno ugotavljamo, da so številni kritični intelektualci zaradi tega pisma in drugih stališč doživeli plaz skrbno načrtovanih osebnih diskreditacij, nizkotnih žalitev, laži, poniževanj in manipulacij. Čeprav ne moremo reči, da jih nismo pričakovali, so te na najbolj brutalen in primitiven način pokazale, kako prav smo imeli v svojih ugotovitvah, da bomo v Sloveniji zabredli v globoko politično enoumje, podprto s pomočjo njegovih medijskih trobil in propagandne mašinerije, ki brez zadržkov kompromitira svoje nasprotnike.

Janez Janša in njegova stranka sta že v februarju javno objavila grožnjo Odvetniške družbe Matoz kot pravne predstavnice stranke SDS, da bosta zaradi njegovih besed sodno preganjala kolego Rizmana, ki je v oddaji Odmevi dejal, da je srhljivo, da se neka stranka financira iz tujine. Stranka SDS trdi, da gre za dejstvo, katerega resničnost bi moral toženec dokazati, in ne sprejema tega, da gre za izražanje mnenja, ki pa ga ni mogoče niti dopustno podvreči testu resničnosti, saj je v demokracijah dopustno, da imajo ljudje različna mnenja, ki jih lahko tudi javno izrazijo brez strahu pred preganjanjem. Slovenski mediji so velikokrat poročali o tem, kako se financirajo strankarski mediji SDS, da se financirajo iz Madžarske, razen tega so pisali tudi o tem, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek v zvezi s financiranjem medijev, povezanih s stranko SDS, kar je za RTV Slovenija potrdila policija. Jasno pa je, da financiranje strankarskega medija posredno pomeni financiranje stranke.

Zdaj javnost obveščamo, da je za petek, 13. novembra ob 9.30, soba 1, sklicana obravnava na sodišče v Kamniku. Ob tem v Forumu za demokracijo ponavljamo, da zavračamo antidemokratično zastraševanje drugače mislečih, da se bomo še naprej borili za to, da smemo biti kritični do avtoritarnih režimov in svarili pred njimi, da nas grožnje s sodnimi postopki ne bodo ustavile in zato stojimo ob svojem kolegu. Le skupna pozornost, tudi splošne javnosti in tudi medijev, bo tista, ki nas bo pripeljala nazaj v stanje demokracije, pred čigar izgubo smo posvarili že pred začetkom Janševega mandata.

Forum za demokracijo:

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar 

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Rudi Rizman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Darko Štrajn

dr. Niko Toš

dr. Boris Vezjak

Zavezništvo civilne družbe: javni poziv Državnemu zboru

JAVNI POZIV DRŽAVNEMU ZBORU RS, DA ZAUSTAVI ZLORABLJANJE EPIDEMIJE ZA POSPEŠENO IZVAJANJE IDEOLOŠKIH IN STRANKARSKO MOTIVIRANIH PROJEKTOV VLADE

28.10.2020

Pisci poziva Državnemu zboru RS, Zavezništvo civilne družbe, ki združuje protestnice in protestnike, posameznice in posameznike, civilne iniciative, združenja, društva in lokalne pobude, se povezujemo z dvema glavnima namenoma: 1. obnoviti demokracijo in pravno državo ter 2. krepiti socialno državo in družbeno odgovornost in solidarnost. Naši cilji in zahteve temeljijo na dokumentih, ki so že bili predstavljeni javnosti. To so: Smernice protestne ljudske skupščine, Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo in Izjava vojnih veteranov 91 ob dnevu suverenosti.

Poziv izraža kritiko ravnanja vlade v času epidemije covid-19. Kriza zaradi epidemije bi zahtevala predano strokovno delovanje politike za njeno reševanje, ne pa zlorabo epidemije za uvajanje avtokracije. Skrajno neodgovorno in za družbo škodljivo je, da vlada sedanje stanje izrablja za uveljavljanje svoje ozke politične agende, strankarsko kadrovanje, privatizacijo družbenih dejavnosti in državnega premoženja, razgrajevanje socialne države, koruptivne posle z zdravstveno opremo, zlorabo javnega denarja, podrejanje policije, uničevanje javne RTV ter napade na medije, civilno družbo in vse drugače misleče. To se mora nehati!

ZAVEZNIŠTVO CIVILNE DRUŽBE POZIVA, DA VLADA:

  1. umakne iz postopkov sprejemanja predlog svežnja škodljive medijske zakonodaje; umakne nedomišljene, strokovno zgrešene in z usmeritvami OECD neskladne predloge za upravljanje državnega premoženja prek demografskega sklada ter rokohitrski in za EU pravno sporni predlog za ukinjanje javnih agencij; odpravi izločanje nevladnih naravovarstvenih organizacij iz postopkov, ki posegajo v okolje; ustavi deložacije nevladnih organizacij z Metelkove 6; umakne predlog za vlaganja v vojaško opremo, ki ni namenjena obrambi, ob podfinanciranju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, znanosti, umetnosti in kulture ter naraščajoči socialni stiski prebivalstva; se neha nepregledno zadolževati in opusti strankarsko prilaščanje učinkov gospodarske rasti in privatizacije državnega premoženja;  
  2. prekine in vrne v prejšnje stanje vsa sporna strankarska kadrovanja, predvsem na Policiji, NPU, tožilstvih, SURS, FURS, RTV ter v raziskovalnih in kulturnih institucijah; opusti metodo postavljanja strankarskih ljudi na vodilne položaje v organih pregona; neha vplivati na policijske in tožilske postopke z ustrahovanjem in drugimi oblikami pritiska ter neha diskreditirati vse, ki mislijo drugače;
  3. predlaga razrešitev notranjega ministra, ki se postavlja na čelo boja proti epidemiji s protiustavnimi in nesorazmernimi represivnimi sredstvi in peha slovenske policiste v vse večji in nevarnejši konflikt z ljudstvom;
  4. ustavi strankarsko usmerjeno orbanizacijo nikjer sprejete zunanje politike, ki Slovenijo odmika od jedrnih držav EU in vključuje sramotno in diplomatsko zgrešeno vmešavanje v notranje zadeve (volitve) ZDA.  

VLADA NAJ:

  1. vse svoje delovanje usmeri izključno v obvladovanje epidemije covid-19 v dobrobit vseh ljudi, na drugih področjih pa v tem času opravlja zgolj nujne tekoče posle; 
  2. zagotovi vsa potrebna materialna in finančna sredstva za delovanje javnih zdravstvenih ustanov in domov starejših občanov (DSO) tako, da bodo sredstva dodeljena transparentno in na podlagi strokovno utemeljenih zahtev, poraba pa skrbno nadzorovana;
  3. zagotovi nujno potrebne kadrovske okrepitve, tudi prostovoljce in zadostno število dodatnih posteljnih kapacitet za oskrbo obolelih v javnih zdravstvenih ustanovah, ustanovah za oskrbo starejših in na začasnih lokacijah;
  4. zagotovi vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije stik z izbranim zdravnikom v 24 urah in stopnji nujnosti primerno dostopnost specialista;
  5. zagotovi primerne dodatke in nagrade za vse tiste delavke in delavce, ki delajo v bolj tveganih panogah;
  6. zagotovi potrebno finančno pomoč vsem delavkam in delavcem, ki v času epidemije ne morejo delati in bodo zaradi tega ostali brez rednih prihodkov;
  7. javno utemelji korist vsake od uvedenih omejitev življenja državljank in državljanov in prekliče tiste, pri katerih koristi ni mogoče utemeljeno predvideti ali se je že izkazalo, da ne koristijo omejevanju epidemije;
  8. prepusti javno nastopanje in razlago zdravstvenih ukrepov ob epidemiji strokovnjakom, zlasti epidemiologom, ki niso izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, temveč znanja in izkušenj;
  9. zagotovi strokovno, verodostojno, sočutno, spodbudno in proaktivno obveščanje prebivalstva o poteku epidemije.

Podpisniki se obračamo na Državni zbor RS s pozivom, da ukrepa, pri čemer se sklicujemo na dejstvo, da vlada odgovarja parlamentu in ne obratno. Poslanci vseh strank nosijo breme odgovornosti pred ljudstvom za ravnanje vlade, saj imajo ustavno pristojnost in odgovornost, da v času med volitvami izrečejo nezaupnico vladi, ki ne spoštuje ustave in zakonov in ne uresničuje zahtev državljanov in prebivalcev Slovenije.

Podpisniki pozivamo, da se nam pridružijo vsi, ki soglašajo z našimi zahtevami in ki želijo živeti v demokratični, solidarni, odgovorni, socialni, pravni in pravični državi, v kateri so pravice in blaginja vseh temeljno vodilo političnega delovanja.

Pobudniki poziva:

Protestna ljudska skupščina, Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija in Gibanje za družbeno odgovornost

Podporne kolektivne organizacije:

Mirovni inštitut

Društvo Asociacija

Društvo Parada ponosa

Sindikat Mladi plus

Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas

Mladi za podnebno pravičnost

Sindikat upokojencev Slovenije

Aktiv delavk in delavcev v kulturi

Mladinska aktivistična organizacija MAO

Zavod Maska

Exodos Ljubljana

Društvo Hiša filozofije

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Piščalka

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Balkan River Defence

Svobodni sindikat Slovenije

Zavod TransAkcija

Glas Kulturi

Rozinteater

Zavod Petida

Vita Activa

Društvo za sodobni ples Slovenije

KUD Transformator

Taxi Art

Galerija Gallery

Društvo Izolani

Forum Ljubljana

SCCA, Zavod za sodobno umetnost

Zavod Stripolis

Založba /*cf.

Galerija Fotografija

Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije

Protestival

Mladinski center Bob

Sinteza-KCD-Koalicija civilne družbe za prenovo

Inštitut za ekologijo

Zavod PROJA

DiEM25 Ljubljana

Društvo SRP (Slovenija, Resnica, Poštenje)

Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci

KUD Mreža

Posamične podpisnice in podpisniki:

Jaša Jenull, Dušan Keber, Tea Jarc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Vito Turk, Niko Toš, Rado Bohinc, Vuk Ćosić, Petja Grafenauer, Irena Woelle, Sandra Bašić-Hrvatin, Sanja Fidler, Jaša Mrevlje-Pollak, Brane Solce, Matjaž Vodeb, Meta Grgurevič, Miha Zadnikar, Peter Žiberna, Lars Podkrajšek, Jože P. Damijan, Spomenka Hribar, Vinko Möderndorfer, Boris Vezjak, Vlado Miheljak, Boris Cavazza, Izidor Ostan Ožbolt, Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Lucija Plavčak, Renata Salecl, Dali Regent, Boris A. Novak, Ivan Gale, Mirsad Begić, Aleš Golja, David Švarc, Mitja Šuštar, Ivan Šprajc, Dušica Grgič, Nataša Gregorič Bon, Gorazd Kovačič, Anica Kos Mikuš, Remzo Skenderović, Janez Butara, Borut Telban, Rado Riha, Andrej Lukšič, Aleksander Skaza, Jelica Šumič Riha, Miran Hladnik, Marjan Svetličič, Danijel Rebolj, Janko Lorenci, Marjan Šimenc, Sonja Žorga, Svetlana Slapšak, Blaž Rozman, Božidar Slapšak, Branimir Štrukelj, Matevž Krivic, Marijan Križman, Simona Tancig, Peter Tancig, Alenka Hladnik, Roman Kuhar, Peter Simončič, Pavel Zgaga, Milena Mileva Blažić, Miha Fošnarič, David Neubauer, Lev Kreft, Boris Frlec, Tomaž Kalin, Maca Jogan, Savin Jogan, Bogomir Kovač, Andrej Dobnikar, Lojze Ude, Miran Mihelčič, Andrej Rožaj Brvar, Andrej Poglajen, Viljem Pšeničny, Rajko Bakovnik, Miloš Pavlica, Joško Vučimilo, Peter Stegnar, Branko Tramšek, Bruno Korelič, Alenka Rožaj, Stane Srčič, Rajko Muršič, Zdenko Kodelja, Mateja Kožuh, Darij Zadnikar, Srečo Dragoš, Emil Milan Pintar, Darja Kerec, Aleš Vodopivec, Friderik Klampfer, Marcela Zorec, Matjaž Vesel, Oto Luthar, Aleš Črnič, Anja Zalta, Dušan Radonjič, Dragan Petrovec, Mitja Hafner-Fink, Mojca Kumerdej, Marko Polič, Valerija Vendramin, Matjaž Mulej, Božidar Debenjak, Boris Sket, Peter Glavič, Marjan Veber, Jože Pirjevec, Božidar Flajšman, Aleš Ilc, Peter Klepec, Franci Perčič, Metka Mencin-Čeplak, Nevenka Lekše, Marjana Vidmar, Tomaž Zupančič, Ljubica Marjanovič Umek, Slavko Gaber, Tanja Oblak-Črnič, Lucija Čok, Miran Goslar, Gorazd Mrevlje, Karin Mrevlje Sernec, Biserka Meden, Vesna Godina, Tomaž Grušovnik, Špela Razpotnik, Marko Bešlič, Marko Fonovič, Božidar Kante, Sonja Černič, Tomaž Vec, Samo Uhan, Neva Železnik, Igor Koršič, Meta Vrhunc, Tanja Rener, Bojana Leskovar, Andrej Ule, Jelka Sežun, Vlasta Jalušič, Maca Jogan, Simona Zavratnik, Anže Dolinar, Rudi Klajnšek, Anita Hrast, Uršula Lipovec Čebron, Rajko Kenda, Iztok Šori, Matija Fajdiga, Veronika Tašner, Martin Pogačar, Jože Ajdišek, Milica Antić Gaber, Miha Butara, Vesna Leskošek, Mate Dolenc, Tone Partljič, Dušan Kaplan, Tit Turnšek, Franjo Žagar, Tajana Šonc, Miloš Šonc, Ivo Gajić, Miha Čebulj, Lojze Podobnik, Jadranka Šturm Kocjan, Živa Kos, Andrej Pleterski, Olga Poljšak Škraban, Nenad Čuš Babič, Dušan Plut, Jasna Mažgon, Božidar Jezernik, Marijan Križman, Tatjana Greif, Jasna Rener, Bojan Kramar, Matjaž Hanžek, Jože Colarič, David Požegar, Magda Ida Šmon, Peter Kovačič Peršin, Amelia Kraigher, Francka Ćetković, Peter Umek, Danica Novak, Brigita Skela Savič, Antonija Kos, Jadranka Šturm Kocjan, Mira Hladnik, Andrej Detela, Roman Nahtigal, Arjan Pregl, Primož Ekart, Slavko Pregl, Tadej Jezernik, Polona Fink, Barbara Habič Pregl, Miroslav Pregl, Živa Vidmar, Damjan Kozole, Duba Sambolec, Zora Stančič, Tomaž Wraber, Beti Žerovc, Majda Širca, Janez Janša, Boris Petkovič, Tomaž Mastnak, Jure Novak, Marko Jenko, Sašo Štih, Petra Trampuž, Neža Zinajić, Dušan Moravec, Matevž Čelik Vidmar, Eva Japelj Preželj, Meta Kramar, Domen Martinčič, Nika Oblak, Primož Novak, Oskar Kvaternik, Maja Krajnc, Žiga Kariž, Josip Globevnik, Jana Kenda, Boštjan Botas Kenda, Andrej Mrevlje, Andrej Rus, Roman Uranjek, Mitja Klavora, Lija Ivančič, Marcela Okretič, Polona Petek, Miroslav Marc, Tereza Novak, Ida Eržen, Gojmir Lešnjak Gojc, Zvonka Makuc, Marija Murenc, Saša Novak, Andrej Jus, Urška Jurman, Barbara Čeferin, Milan Bajželj, Emil Kozole, Darja Bajželj, Tadej Kobal, Zala Opara, Tomaž Ogrin, Ciril Ribičič, Gorazd Grgič, Janez Janša, Nada Ravter, Vesna Bukovec, Andreja Kecman, Marina Gržinić, Polona Jamnik, Janez Černač, Viva Videnović, Neža Vilhelm, Andrej Cetinski, Katarina Rotar, Hanna Szentpeteri, Andreja Globočnik, Alja Mravljak, Nina Lukashevich, Frano Žagar, Arnold Marko, Igor Bašin, Rok Vevar, Vida M. Udovič, Andrej Medved, Matic Drakulić, Monika Skaberne, Tone Škrjanec, Bojana Piškur, Martina Dervarič, Iztok Sitar, Vid Hajnšek, Igor Ž. Žagar, Katja Pestotnik, Nataša Serec, Jože Barši, Rok Kušlan, Anja Golob, Miran štupica, Uroš Potočnik, Darja Dravec, Nina Gorenc, Živko Rus, Ivo Gajič, Brigita Leban, Ištvan Išt Huzjan, Ronja Gorenc Didanovič, Darinka Vovk, Tina Javornik, Marijana Budeč Staničić, Alenka Zupančič, Romana Gajšek, Brankica Petković, Janez Zalaznik, Alenka Spacal, Alenka Sottler, Damjan Rajh, Nataša Jerman Rajh, Siniša Borovočanin, Asta Vrečko, Mojca Zlokarnik, Rakovec-Felser Zlatka, Nina Mrgole, Mitja Butara, Marko Hvale, Manca Velkavrh, Ana Grobler, Vanja Huzjan, Pia Nikolič, Vojko Didanovič, Miloš Srdić, Daša Ličen, Marta Knaus, Lili Vidrih, Emina Pivač, Zvonka Pretnar, Tatjana Šonc, Dušan Komar, Stane Stanislav Uhan, Jure Longyka, Zora Vehovec, Pia Brezavšček, Andrej Poglajen, Andreja Rupnik, Bogdan Avbar, Mateja Korbar Šimić, Eva Mlinar, Klemen Kavčič, Izar Lunaček, Igor Prassel, Samo Marn, Alojzija Zupan Sosič, Tea Gombač, Spomenka Kobe, Jadran Čalija, Ana Štifter, Stanislav Mauri, Alen Ožbolt, Tadej Peter Dovšak, Lars Podkrajšek, Emil Cerar, Simona Muršec, Maja Hawlina, Ljubica Vrba, Gorazd Mauri, Miro Pretnar, Mojca Senegačnik, Robert Waltl, Igor Volk, Simon Kardum, Zoran Mihailovič, Meta Krese, Nataša Zavolovšek, Željko Stevanić, Samo Dekleva, Nevenka Koprivšek, Urška Comino, Jožef Roškar, Tanja Domančič, Zdenko Domančič, Anja Šonc, Vitomir Šoukal, Tina Dobnik, Jasna Kobe, Tatjana Zajc, Liam Korošec Hudnik, Lana Podnar Sernec, Branka Černigoj, Marko Apih, Vesna Teržan, Eva Rohrman, Milojka Žalik Huzjan, Zdenko Huzjan, Martin Topole, Lara Vouk, Silva Novak, Mojca Beseničar, Marjeta Novak, Vesna Mikolič, Janez Lamovec, Mojca Apih Lamovec, Tamara Bračič Vidmar, Urh Vidmar, Jani Turk, Marko Jelinčič, Gaja Brecelj, Eva Marn, Ivan Vitežnik, Brane Mozetič, Vlasta Dretnik, Bojan Gorenec, Tanja Plankar Grgurevič, Aliaksandra Ihnatovich, Andrej Smrekar, Marta Rijavec, Helena Angelski, Helena Krapež Škoberne, Gorazd Marinček, Tom Gomizelj, Nevenka Angelski, Tjaša Tia Cusch, Darko Ćorković, Ivan Sovinšek, Branko Soban, Dunja Piškur Kosmač, Zarja Koliševska, Ingrid Falnoga, Robert Dolničar, Ave Roškar, Darč Dretnik, Simona Dretnik, Draga Potočnjak, Jana S. Rošker, Rada Vukotić, Rado Lipovec, Marjan Jarc, Špela Pavli Perko, Tibor Mihelič Syed, Franco Juri, Biserka Marolt Meden, Mojca Drčar Murko, Borut Kožuh, Jani Kovačič, Marko Ocvirk, Matej Gašperič, Tamara Stanarević, Tina Klarič, Tina Leban, Alan Kacin, Andjela Trkulja, Janez Jančar, Mateja Mlakar, Adriana Radaković, Aleš Škraban, Antonio Mitkovski, Damijan Štefanc, Ajda Hrastnik, Mateja Vidmar, Nataša Kelšin, Aleš Malneršič, Marjan Kralj, Marko Macuh, Tanja Lesničar-Pučko, Brane Virant, Renata Vauhnik, Lidija Tavčar, Jure Lah, Eldar Fizović, Helena Lukman, Tanja Tuma, Bojan Butinar, Alojz Mihelčič, Daša Weber, Romi Češčut, Ingrid Kodelja, Borut Pistotnik, Božidar Jožef Janež, Boleslav Bizaj, Irena Rozman, Silvo Brezovnik, Mirt Komel, Suzana Koncut, Sonja Grizila, Karolina Babič, Borut Kržišnik, Andrej Vidic, Neža Čebron Lipovec, Blanka Bitežnik, Aleksandra Radovanović, Tanja Gvozdenović, Karmen Jenko Brecl, Damjan Renko, Gregor Jenko, Marinka Jerman Jelek, Ivo Poderžaj, Franjo Krpač, Lea Vrečko, Tanja Mužič, Igor Vićentić, Urška Ogris, Rok Rozman, Katja Hrobat Virloget, Egidij Brezovec, Rok Soczka Mandac, Igor Plazl, Donovan Pavlinec, Suzana Savec, Barbara Gornik, Nina Vodopivec, Andrej Mašera, Tjaž Brezovar, Franc Bevc, Tamara Lah Turnšek, Klemen Prešeren, Mateja Meh, Alenka Pirman, Jelka Hrastnik, Miha Bercko, Vid Kmetič, Sonja Hlebš, Matej Zorec, Aleš Golja ml., Lučka Lešnik, Darja Dominkuš Inkret, Helena Korošec, Ana Mladenović, Suzana Rebolj, Marjeta Mlakar, Drago Mislej, Ariana Barlič, Dušan Ambrož, Mitja Sardoč, Mojca Dobnikar, Milena Brecl Čvan, Milojka Ferluga, Iuna Ornik, Milena Zupančič, Mateja Krošelj, Milena Hudej, Franc Hudej, Polona Žnidaršič Plazl, Ivan Hočevar, Irena Levičar, Jon Gutierrez Aguirre, Marjan Ulčar, Ana Inkret, Miran Čeh, Vesna Gombač Poženel, Janko Muršak, Martin Čopič, Anja Stanković, Petra Drnovšček, Matjaž Kumelj, Sarah Lunaček, Jolanda Ostrouška, Matjaž Kmecl, Božo Rakočević, Milan Januška, Vera Januška, Elza Mori, Nataša Posel, Tina Benedik, Matjaž Vrtovec, darja štirn, Goran Turk, Tina Barlič, Irena Verbič, Polona Gržinič, Marta Ostruh, Tiva Vlaj, Simona Knific Vesel, Aprilija Lužar, Gregor Vesel, Andreja Šalamon Verbič, Mojca Razpotnik, Andrej Rozman, Nataša Petre, Boris Kožuh, Urban Praprotnik, Igor Tomšič, Aina Reljič, Mojca Kocmur, Kaja Poteko, Mitja Kocmur, Lilijana Resinovič, Janez Šinkovec, Andrej Barlič, Dunja Danial, Erna Bevc, Barbara Koselj, Marija Tomšič, Jošt Lorbek, Meli Lorbek Blaž, Aron Horvath, Suzana Tratnik, Gregor Božič, Dobrin Tavčar, Tomislav Zupančič, Sandra Kocjančič, Lucija Valenčak, Jana Zirkelbach, Silvo Gombač, Silva Lotrič, Mitja Lakner, Bojan Anđelković, Tone Slodnjak, Tamara Stanković, David Stanković, Polona Ramšak Zaviršek, Janez Burger, Sabina Črnila, Anuška Križnik, Urška Konjajeva, Maja Sotenšek, Stane Ajdišek, Katarina Kumelj, Vlado Velikonja, Zoran Božič, Ajdišek Marjeta, Tamara Čelhar, Aljoša Čoh, Katarina Deskovič, Tanja Matko, Blaž Lasič, Luka Radalj, Urša Menart, Slavko Amon, Marinka Amon, Vidojka Carli, Dušan Dovč, Barbara Bašič, Stanislav Smolnikar, Davo Lampe, Alenka Rant, Bernarda Oman, Martin Kramar, Borut Cajnko, Darja Lobe, Tadej Meserko, Irena Prusnik, Tomaž Eniko, Andrej Kohont, Metka Marinšek, Martina Marinšek, Brin Rebolj, Kaja Rojnik, Darja Fišer, Erika Schauer, Ana Martelanc, Klavdija Perger, Darko Sinko, Martin Ukmar, Petra Šket, Maja Pegan, Ljuba Prezelj, Enej Reljič, Teja Hižman, Zmago Lenárdič, Milan Dekleva, Marina Dermastia, Vesna Geršak, Nastja Janžekovič, Luka Marčetić, Andrej Benčina, Neža Kozak, Nuška Favai, Nada Turnšek, Katra Kozak, Tatjana Marušič, Metka Svetlik, Ana Čehovin Tillings, Stanko Košorok, Bojana Kozak, Anna Kožuh, Drago Kostevc, Alenka Gril, Jože Florijančič, Irena Mali, Gregor Belušič, Boštjan Poštrak, Miha Zupan, Petra Bertoncelj, Ervin Fritz, Živa Djordjević, Anja Stanković, Polona Gržinič, Katja Bilban, Sabrina Železnik, Barbara Lakner, Nina Kovačič, Janez Vodopivec, Žan Valenčak, Vlasta Češčut, Samo Januška, Petra Hazabent, Mateja Sedmak, Zorana Medarić, Andrej Oberč, Katja Utroša, Matjaž Jager, Alenka Čurin Janžekovič, Urška Kozak, Sonja Bezenšek, Ana Grobler, Darko Šfiligoj, Jan Jenko, Luka Jauh, Ana Vodušek, Jakob Andrej Žlebnik Vauhnik, Jože Florijančič, Violeta Logar, Matej Kušar, Jan Češčut, Sabina Bračič, Jurij Gaertner, Rok Klančnik, Janez Turk, Vida Šuškovič, Lora Zimic Mugerli, Majda Jamnik, Matej Bizovičar, Mateja Svet, Zvonka Selič, Alenka Škofič, Živa Vodušek, Saša Omerovič, Sara Hribar, Ana Lazovski, Neva Čokert, Gašper Weber, Peter Vodopivec, Marko Gavriloski, Jelena Mihevc, Borut Dolenc, Martina Lipnik, Zdenka Ovčak, Matic Urbanc, Bogdan Kastelic, Darja Bajželj, Dunja Strašek, Mirko Mali, Jožefa Miklič, Ingrid Falnoga, Pia Lešnik