Dr. Boris A. Novak

DR. FRANCE PREŠEREN O RUMENIH JOPIČIH

(mala francoska balada)

Poet sem marsikaj že videl skoz brončene veke,

stoječ kot spomenik na Tromostovju treh stoletij:

različne mode in politike brez mod, ki meeekeee-

tajo prisego tujcem, lepe dame vseh poletij,

zaljubljene začetnike, ki se učijo šteti

zloge pod mojo senco, trop turistov, ki kriči …

Še níkdar pa me ni deželni knez obsodil ždeti                       

med pretepaško sodrgo v rumenih jopičih. 

Obkroža me ein Volk, ein Führer, straže in prepreke.

Obut v krut bron, se ne morem premakniti … Z leti

imam vse rajši parčke, ki na živo stran te reke

peljejo pesem, jok in smeh otrok. Zdaj pa – moji lepi

Juliji ne povedat’, prosim – kolesarke … Ukrepi

zoper lepoto so zločin! Zakaj smehljaja teh oči 

in ustnic ne spustijo k meni stražniki v oklepih?

Zakaj pustijo, da me blatijo rumeni jopiči?                    

Od zgoraj rad pokukam v dekolte zaobljene obleke …

Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti

nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,

moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti

landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!        

Iz vaših ust moj jezik sika in preži in piči;

na ustnicah teh ljubkih kolesark pa zna moj jezik peti.

Stran, stran, stran, strahopetci z rumenimi opičjimi jopiči!       

Zakaj pa so tako rumeni – jopiči ti opičji?

Zato ker nanje bruham. Bruham na to podlost, spet in spet,

bruham od gneva na ta gnoj, gnus, gnacistični sekret!

Zato pa so tako rumeni – jopiči ti opičji …

Nacionalizem, kot sestavina trenutne slovenske »nove politične normalnosti«, se glede na očitno usklajena ravnanja, geste in izjave predsednikov republike in vlade v odnosu do slovenske manjšine v Italiji kaže predvsem kot sredstvo zavajanja volivcev in ne kot izraz domnevnega patriotizma in poudarjanja nacionalnih interesov. Kar je navznoter oglaševanje »ljubezni do domovine«, je navzven paktiranje s »partnerji« na skrajni desnici v Italiji in na Madžarskem. Konkretna dogajanja predvsem v Trstu v zadnjih tednih in ravnanja slovenskega režima v zvezi s simbolno stoto obletnico požiga Narodnega doma te ugotovitve povsem potrjujejo.

Razumemo, da Slovenija ne bi mogla preprečiti uvedbe novega praznika »dneva osvoboditve izpod jugoslovanske okupacije« na Tržaškem, ne moremo pa razumeti popolnega molka najvišjih slovenskih političnih predstavnikov ob tej italijanski gesti, ki je, med drugim, izrecno neprijazna do slovenske narodne manjšine.

Posebej zgroženi pa smo, ker je predsednik Pahor svoj prazni koncept sprave zdaj še »izvozil« v Italijo in pristal na zgodovinsko neutemeljeno izenačevanje boja proti fašizmu s posledicami druge svetovne vojne s tem, ko se bo poklonil spomeniku na faktografsko preverjeno izmišljenem kraju »slovenskega zločina« pri Bazovici. To sramotno in za slovensko manjšino žaljivo gesto, napovedano za 13. julij 2020, je dodatno podkrepil predsednik vlade Janša v svoji tviterski reakciji na dokumentarec o požigu Narodnega doma v Trstu. Povzel je stališča italijanskega političnega zgodovinskega revizionizma. Ta je namreč pomembno vpisan v ideologijo sedanje italijanske skrajne desnice. So torej tržaški Slovenci potemtakem drobiž v paktiranju sedanjega slovenskega režima s Salvinijevo ligo, s katero predvsem stranko SDS povezuje ista ideologija zaslepljenega antikomunizma, združenega z demagogijo na podlagi rasizma, seksizma in sovraštva do nemočnih beguncev?

Tako naši slovenski sonarodnjaki onkraj čedalje zaznavnejše meje, kot mi, podaniki slovenskega režima »nove normalnosti«, se ob teh dejstvih in gestah lahko zavemo, da je en obraz novega slovenskega Janusa smejoči se »spravni« obraz predsednika Pahorja in drugi obraz z mrkim pogledom predsednika vlade Janše. Ni prvič, da je zadevna prvina zunanje politike izraz regresivnosti notranje politike.

Zahtevamo, da predsednik Pahor, če mu je sploh mar vsaj za videz verodostojnosti najvišjega izvoljenega predstavnika naroda, prekliče svojo namero poklona izmišljotinam italijanskega postfašizma in ta preklic pospremi z iskrenim opravičilom slovenski manjšini na Tržaškem.

Forum za demokracijo, zanj dr. Rudi Rizman

Alternativna akademija, zanjo dr. Darko Štrajn

s podpisnicami in podpisniki:

dr. Srečo Dragoš

dr. Božidar Flajšman

dr. Spomenka Hribar 

dr. Dušan Keber

dr. Vlado Miheljak

Vinko Möderndorfer 

dr. Boris A. Novak

dr. Stane Pejovnik

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Blaž Rozman

dr. Mitja Sardoč

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

Janez Smole

mag. Marjan Šetinc

dr. Niko Toš

dr. Vito Turk

dr. Boris Vezjak

Tomaž Wraber

Boris A. Novak

TRG REPUBLIKE

voščilo in opomin Republiki

za Dan državnosti 25. junija 2020

Sodržavljanke in sodržavljani!

Zaprli so nam prostor, poln prostosti,                      

kjer smo bili vsi tolikokrat zbrani,

prostor globoke zgodovinske starosti                      

in venomer odkrite nove čudežnosti,           

dostop do Parlamenta in vse bližnjice                      

do Valvasorjevega parka, nič in vse –                     

sodrga je zaprla Trg Republike!       

Trg je srce, trg je mesto v malem.

Odkar so ga zasedle palicajske straže,

je naša prestolnica mesto v žalem.

Trg ni več streha underground garaže,

le še paradna pista palicajev in politbaže.

Tu ni več ne kotalkarjev ne publike

za Cankarja, tod nihče več ne hodi križem kražem. 

Sodrga je odtrgala Trg Republike!

Trg je zaplata zvezdnega vesolja,

ugnezdena med nebotičnike – nebodotičnike – in čas,

trg je ubrana, urbana varianta polja,

jasnina starih, okamnelih jas

in resonančna škatla za naš glas,

naš krik, da so nam ukradli trg, naš Da in naš Ne, 

sprevrgli pas lučí v past zasužnjene Slovenije!

Sodrga je ukradla Trg Republike!

Človek ni riba, ne diha na škrge!

Človeško srce potrebuje trge!

Drgetajoči sodrgi, palicajem

in polit-polit-polit-ritim, krivim za vse kraje,

sporočamo: vrnite nam naš Trg, naš Trg,

naš Trg Republike!

Boris A. Novak

167 SOŠOLKAM IN SOŠOLCEM 

Evi Kryštufek, Andražu Stevanovskemu, Klari Katarini Rupert, Špeli Setničar, Binetu Debeljaku, Mariji Jeremić, Taji Rihtaršič, Tjaši Abazović, Nejcu Furlanu, Zali Zupan, Maji Günther, Žigi Koscu, Ani Mari Koroša, Špeli Rak, Manci Cerar, Nini Krajnc, Petruši Golja, Zali Intihar, Matiji Krumpaku, Saši Svet,  Urški Šparemblek, Luni Pentek, Sanji Praznik, Lini Kenda, Roku Kodbi, Juliji Lukovnjak, Špelci Juhart,  Ivani Bašin, Oksani Ivanović, Vesni Plavec, Anji Tomažič, Lari Batič, Manci Hribovšek, Brini Koloini,  Rebeki Lebinger, Amadeji Pipan, Valentini Ambrožič, Valeriji Želko Rebec, Kseniji Vozelj, Sari Štern,  Nini Korelc, Neži Kočnik, Lenartu Sušniku, Mariji Soldat, Zali Podkrižnik, Urški Bračko, Klari Trček, Gaju  Terseglavu, Timu Verstovšku, Aljažu Koprivnikarju, Ivani Rosa, Milošu Mrđi, Lari Krajnc, Kiri Molan,  Neži Mariji Slosar, Gašperju Stražišarju, Aleni Begić, Nastji Uršuli Virk, Maruši Slavec, Tiji Vulpes, Ani  Kolenc, Ani Gregorčič, Tani Benčan, Lani Zorko, Tamari Sterle, Maši Šraml, Lauri Repovš, Pii Požek,  Moniki Novak, Gregi Ulnu, Danilu Lekšetu, Gaji Pöschl, Matevžu Remsu, Katarini Hacin, Tajdi Liplin Šerbetar, Juliji Ovsec, Vidu Karlovšku, Hani Hvala, Danieli Sitar, Indiri Mujanović Zver, Katarini Pobežin, Patriku Holzu, Sanji Petrović, Alji Primožič, Anji Grmovšek, Niki Štumberger, Anji Mrak, Nadi Kavčič, Lari Lednik, Mili Kotnik, Lari Paukovič, Klemnu Uršniku, Staši Kumše, Niki Prusnik Kardum,  Nastji Rožej, Sanji Podržaj, Rini Pleteršek, Sanji Nikolić, Špeli Derčar, Niki Vajnhandl, Poloni Majdič,  Brini Rafaeli Klampfer, Sari Hočevar Mucić, Heleni Čehovin Gerželj, Arji Hojnik, Evi Žibert, Liu Breza Zakrajšek, Nejki Šegatin, Suzani Bajić, Neli Poberžnik, Niki Šrus, Miji Ivančič, Anamariji Hajdin, Vanji Ostercu, Sandri Erpe, Anamariji Zorč, Anamariji Krajšek, Gaii Sluga, Lei Cafuta Maček, Maši Pelko,  Maši Hancman, Tjaši Gajšek, Nejki Jevšek, Klari Zupančič, Anji Kapus, Filipu Hudeju, Neži A. Lavrenčič, Lari Petri Skela, Veroniki Rupert, Sibili Pirih, Poloni Stergar, Ani Piki Šubic, Žigi Kovaču, Uli Taliji Pollak,  Nisji Naji Resinovič, Mihi Zemljiču, Maruši Fakin, Hani Ferizović, Anji Kršlin, Samanti Hadžić Žavski,  Kaji Peršolja, Neži Ambrožič, Roxani Spruk, Anji Simič, Sari Ivanovski, Mateji Klemenčič, Iztoku Jerebu,  Ines Božič, Špeli Habulin, Jasni Reščič, Katarini Ferk, Moniki Baraga, Hani Kovač, Maši Milčinski, Kaji Pinter, Ajdi Kleindienst, Danijeli Sitar, Ivoni Andres, Živi Zemljič, Niki Korenjak, Manji Ocepek, Maji Ferfolja, Amalii Felicijan, Tjaši Pirnar, Zali Norčič, Špeli Zupančič in Aljoši Lovrič Krapežu, ki veste, da ima  ta zahvalna pesem obliko male francoske balade

Študentke! Sedem tisoč let star pesnik,

doma iz Troje ali stare Perzije,                     

boječ se lakote in kletnih plesni,

sem se priStihotapil skozi kontroverze         

na večno nedrje matere Univerze.

Tam vam predavam Nič in Vse – Veselo vedo,                  

pesniške forme, ritme, zloge, verze,

mojstrim zveneč spomin, držim besedo.

Študentje! Sedem tisoč let star pesnik

sem dedič groze, zadnja priča prve zgodbe,

pevec ljubezni iz daljave v pretesni

sobi, uglaševalec davne godbe.

Vi greste v prihodnji čas, jaz pa, narobe,

šepam za vami, šepetam jesen obredov,

ponavljam pračas pisane podobe:                 

ohranjam tih spomin, držim besedo.

Študentke in študentje! Prastar pesnik

sem napačno verjel, da vas ne mika

ta dolgočasna snov. Da ste neresni.

Opravičujem se za zmotno sliko.

Vaša podpora, vaša moč premika

zidove in odpira vrata vseh razredov.            

Človeško ste izpit opravili z odliko: 

ohranjate spomin, držite besedo.

Študentke in študentje! Ganjen sem, hvaležen,

nič več »profesor«: vsi smo s krhko kredo 

zapisani v zrak, kjer čas dežuje, svetlo bežen.

Nič več »študentke in študentje«! Zdaj je vse v redu.                     

Zdaj smo sošolci in sošolke: držimo besedo.

Boris A. Novak

KAJ JE DRŽAVNOST?

V prvi vrsti

je državnost

pokončna drža, 

a tudi odprtost

do sosedov

in odgovornost za besedo.

Če že ne pradavnost,

pa vsaj mladost

in prostost.

V imenu državnosti

niso dovoljene nacionalistične neumnosti

in druge brezpravnosti.

Državnost

je ustavnost,

še bolj pa čuječa javnost.      

In če se Državi

zmeša od lastne vele-

državnosti,

imamo državljani

neodtujljivo pravico

do zajebavnosti!

                (Lunin koledar: praznična pesniška pratika,

založba Goga, 2020)

Boris A. Novak

POLICAJ JE PALICAJ

                                                         (melodija: Gojmir Lešnjak Gojc,

avdio kaseta “Policaj je palicaj”, 1988)

moram držat red sveta                               kam naj zdaj se revež dam

in sanjarit poln željá                                   bit organ je vse kar znam

službi zbežat se ne da                               pijem ker sem strašno sam                      

uniforma nima dna                                     peče me globoki sram

policaj je palicaj                                           policaj je palicaj

policaj je palicaj                                           policaj je palicaj

le zakaj zakaj zakaj                                    le zakaj zakaj zakaj

jaz pa nisem takšen zmaj                          čutim da prostost ni raj

pravi plavi palicaj                                         tek sem zgubil in smehljaj

jaz mam rajši mesec maj                           slep sem za pomladni gaj

in izlet v cvetni gaj                                      pendrek si želim nazaj

policaj je palicaj                                           policaj je palicaj

policaj je palicaj                                           policaj je palicaj

le zakaj zakaj zakaj                                    le zakaj zakaj zakaj

jaz sovražim palico                                     le kako naj iz srca

in še bolj tiralico                                          zruvam zakon brez mejá

rajši grem na malico                                   družbi zbežat se ne da

sunit kavno šalico                                       uniforma nima dna

policaj je palicaj                                           policaj je palicaj

policaj je palicaj                                          policaj je palicaj

le zakaj zakaj zakaj                                    le zakaj zakaj zakaj

zmeraj sem bil slab učenc

zdaj sem fasal še suspenz

ker sem vozil brez vseh bremz

službeni mercedes benz

policaj je palicaj                                           (besedilo je nastalo l. 1983, objavljeno pa v

policaj je palicaj                                          pesniški zbirki za mladino “Blabla”, DZS,

le zakaj zakaj zakaj                                    1995, ter Novakovih pesmaricah pesniških

                                                                       oblik, nazadnje v “Oblikah duha”, MK, 2016)